Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Scintilla Project, The
Založba: UDR
Izid: year
Trajanje: 53:14
Ocena: 4.5/5
Lepo je doživeti, da se starešina metala, kot je presvetli vodja in vokalist nesmrtnih Saxon Biff Byford, poda tudi v nekoliko drugačne glasbene vode. Vsekakor varno in sorodno zbližane z jurizdikcijo skupine Sxon, pa vendar. The Scintilla Project je nastal ob navdihovanju nad akcijsko grozljivko »Scintilla« in je zategadelj konceptualiziran. Zgodba filma odstira srhljivosti laboratorijskih genetskih poizkusov, kakršnih človeštvo ne sme videti, kaj šele spoznati in ki se odvijajo v strogi tajnosti, previdno skriti v srcu Sibirije in glej ga zlomka, v časih bivše Sovjetske zveze.
Byford se je nad idejo o novem glasbenem projektu navdušil med snemanjem 19. studijskega albuma zasedbe Saxon z naslovom “Call To Arms” (2011), ko ga je ko-producent omenjenega Saxon albuma Toby Jepson ob priložnosti predstavil bobnarju Lionelu Hicksu (Balance Of Power). “The Hybrid” je produciral kar Byf Byford, ob pomoči izkušenega Andyja Sneapa. Prva ideja je bila ta, da bi Saxon posneli le eno skladbo, ki bi služila kot glasbena podlaga za film, kasneje pa se je ideja razvila v projekt. Pri eni Saxon skladbi pa smo le ostali. Na »The Hybrid« je namreč uvrščena skladba No Rest for the Wicked, ki je tako doživela »izboljšavo«, raje recimo »prilagoditev«. Oblečena je namreč v novo (osveženo) produkcijsko ogrinjalo, prav tako pa so k njej dodani novi aranžmaji, kjer odigrajo klaviature v plasmaju teatralno zvočnih godalnih orkestracij, ključno vlogo pri kreaciji kipeče mračnjaških razpoloženjskih stanj. Tako »prevetrena« Saxon skladba deluje na albumu »The Hybrid«, kot bi bila že od vselej del glasbenega koncepta in vizije projekta!
Skladbe so po vrsti bombastično figurirane. Vse posedujejo silno mračno vzdušje, srhljivo naelektreno vzdušje, ki ga kreira masiven zvočni zid zgrajen na klasično urezljanih kitarskih frazah (te povzemajo navdih iz zapuščine bendov NWOBHM invazije) ter vezivom klaviatur, ki se večino držijo replikacije klasičnega Hammond zvoka orgel, ali imitacije zvočnih pregrinjal orkestralnih godal (uvodna skladba Scintilla (One Black Heart), Pariah ali že omenjena zaključna No Rest for the Wicked).
Da »skrajšamo« tole izpoved. Kombinacija izkušenih Biffa Byforda, komponistično silno močnega ustvarjalca Tony Richieja (Balance Of Power) ter producentskega megalomana Andyja Sneapa, je pravzaprav »od neba poslana« in vse poteze, ki jih vleče ta trojka, tako v komponističnem oziru, ali oziru obdelave zvočne slike, delujejo v soju velike perfekcije, kjer si v simbiontskem odnosu podajajo roke visoka muzikalična vrednost vseh kompozicij, zadušljivo klavstrofobična atmosfera polna zlobnikavega teatra, ki se pne nad skladbami ter kombinacija nabrušene metalske udarnosti z virtuozno briljanco udeležencev projekta.
Vsekakor so skladbe v osnovi figurirane v soju smiselnih glasbenih vzporednic zasedbe Balance Of Power, saj je glavni komponist basist zasedbe Balance Of Power Tony Ritchie. Kontura Hammond orgel dodaja primes hardrockovske retrozvočnosti, medtem ko je motivska razgibanost in razgibanost rabe ritmičnih ključev, vključno z aranžersko detajliranimi med eight pasažami, lahko zanimiva tudi za ljubitelje tehnično manj kompleksnega progresivnega metala. Devet skladb prinaša izredno motivsko razgibanost in polnokrvno bombastiko s teatralnimi vrhunci v spevnih refrenih. Tu je znova dobri stari Biff s svojo novo podoživeto predstavo, ki povzema vse zaščitne znamke njegove, do tega dne dodobra prepoznane Saxonovske karizme. Izmed vseh skladb boste verjetno pričakovali kakšno, ki vleče na Saxon. Če odštejemo No Rest for the Wicked, ki je avtorski prispevek skupine Saxon za The Scintilla Project, je takšna skladba Angels. Brez težav bi se znašla na katerem izmed novejših, zlasti post-milenijskih Saxon albumov. Kot že omenjeno, je stilska sorodnost glasbe projekta z glasbenim izhodiščem novodobnih Saxon velika, zato lahko Biff sproščeno razvija prepoznano Saxonovsko držo v svojem vokalnem pristopu. Kombiniranje »Hammond-esk« s kitarskimi riffi potegne na trike, ki se jih poslužuje denimo projekt Star One nizozemskega glasbenega genija in čarovnika Arjena Anthonyja Lucassena.
Ko se boste lotili poslušanja tega albuma, se splača prej v celoti pogledati film »The Scintilla«. Na tak način se vam bo tudi album posebej intenzivno zažrl pod kožo in vam korenito naježil vse dlake v visoko erektivni pozi. »The Hybrid« je visoko atmosferično, teatralno simfonično zabeljen klasičen heavy metal album, oblečen v vrhunsko produkcijo velike dinamike in organske zvočne topline, ki je slikovito prepričljivo glasbeno »utelesil« znanstveno fantastično grozljivko. Je album, ki ga ljubitelji klasičnega evropskega heavy metala, podanega skozi vrhunsko zvočno obdelavo novodobnih produkcijskih prijemov, morate obvezno preveriti.
Zasedba
Biff Byford – vokal
Gizz Butt – kitara
Andy Sneap – kitara
Chris Masimore – kitara
John K – klaviature
Anthony Ritchie – bas kitara
Lionel Hicks – bobni
Produkcija
Biff Byford & Andy Sneap
Seznam skladb
1. Scintilla (One Black Heart)
2. Beware The Children
3. Permanence
4. Some Nightmare
5. Angels
6. Pariah
7. The Damned And Divine
8. Life In Vain
9. No Rest for The Wicked
