Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Cosmosquad
Založba: Marmaduke Records
Izid: year
Trajanje: 55:52
Ocena: 5/5
Tale izdelek bo vsak čas star eno leto, vendar je njegova kvaliteta tako velika, da ga je treba nujno predstaviti tudi glasbenim ljubiteljem naše domovine. Gre za skupino Cosmosquad, ki se po desetih letih vrača z novim studijskim albumom »The Morbid Tango«.
Njen poveljnik je kitarist Jeff Kollman, mož, ki ima v žepu kar nekaj samostojnih studijskih albumov in velja za izjemno cenjenega ter iskanega glasbenika. Tako je izmenjal v karieri kar nekaj delodajalcev, kot so Glen Hughes, Chad Smith in John Payne, v lanskem letu pa je postal tudi eden ključnih koncertnih členov projekta Alan Parsons Live Project, ki mu poveljuje znameniti Alan Parsons. Cosmosquad so trio Kollmanu pa delata pri tem družbo še kanadski bobnar Shane Gaalaas (B’z, Diesel Machine, MSG) in basist Kevin Chown (Tarja, Chad Smith’s Bombastic Meatbats, Der Elefant, Tony MacAlpine).
Cosmosquad ostajajo tudi z albumom »The Morbid Tango« izjemna glasbena atrakcija, svobodoljubno zagledana v brezmejna prostranstva, ki jo ponuja artistična ekspresija na polju progresivnega rocka ter jazzrockovske fuzije. Pravi dokaz za to je na novem albumu skladba Still Life. Tu posebej pretanjeno zastriže po vrhunski instrumentalni jazzrockovski fuziji kar potrjuje, da je iskrivo domiselno Kollmanovo igranje na nivoju asov kot so Steve Lukather, Andy Timmons in/ali Greg Howe in da bi brez slehernih težav Kollmann lahko tvoril tudi del postave projekta Protocol, ki ga vodi znameniti bobnarski vešč Simon Phillips. Jasno pri vsem tem je, da mora biti Kollman tudi velik ljubitelj Scotta Hendersona.
No Cosmosquad niso jazzrockovski puristi, niti shredderji tipa Devil’s Slingshhot, kaj šele kakšni (ojej spet prihaja ta skovanka) avant-art prog pop rock iztirjenci Gizmodrome recepture, pač pa se njihovo izrazoslovje na »The Morbid Tango« odklanja v mineštro spravljive rabe več žanrov. Čeprav je prežetost skladb z elementni jazza vseskozi prisotna, je jedrnato riffanje, ki se peča tudi z metalsko kompaktnostjo, vseskozi podkovano s kompleksnimi ritmičnimi ključi, glasnik artistične posebnosti tega tria, kot tudi zagledanosti v progresivni rock ter progresivni metal. Enkrat je jazzovskih elementov več, drugič se nekoliko potuhnejo. Funkovsko zastriže v skladbi Cyclops, bend pa v tej skladbi jasno nakaže, da zelo rad izdatneje zagrmi v kitarskem fraziranju.
Strukture so kompleksne. Ritmično podvozje vseskozi raziskujoče, pri Kollmanovi igri pa možakarju nikdar ne zmanjka ekspresivnega dinamita in možakar strelja kot za šalo vražje zabaven nabor idejnih domislic, skozi katere se razvijajo skladbe. Pri vsem tem zadržujejo Cosmosquad nenehno komponistično kompaktnost. Ko zatavajo solističnim eskapadam naproti, se sicer pomikajo proti ekstremom rahljanja samega formata vodilnega motiva, na katerem sloni improvizacija, a se nato vselej, z izredno spretnostjo in sofisticiranostjo, dinamično pretočno vrnejo v nedrja muzikalične kompaktnosti . V Always Remember The Love se iskri neverjetna mehkoba, ki veji skozi filigransko finomehaniko Kollmanovih prstov. Kollman je mojster poudarjanja in kontrastnega barvanja tonov. Prav v tej skladbi je izdatno izpostavljen njegov zaščitni zna, saj zna mojstrsko vdahniti prav vsakemu tonu, sebi lastni karakter in na tak način izjemno spretno prebuditi v poslušalcu tudi emocije v najbolj skritem koščku njegove duše. Skladba The Crosses nosi mračni element in je denimo kompaktnejša kompozicija na albumu. Torej lažje osvojljiva in celo primerna za integracijo na katerega izmed albumov Joea Satrianija v eri sodelovanja z Mike Kennealyjem. Skladba Morbid Tango je, kot že pove njen naslov, zapisana tango ritmiki, pečanju svetovne glasbe (španski flamenko), sicer pa eden integralnih momentov same plošče, zato jo je Kollman tudi izbral za naslovno skladbo albuma, kot tudi na mestu otvoritve albuma. Absolutni posebnež žanrske fuzije, ki brezmejno navdušuje v svojem razvoju.
Občutku spontanega razvoja se na tem albumu ne moreš ogniti, prav tako elementu presenečenja. Pričakujte torej nepričakovano. Kollman in tovarišija zna priklicati v glasbi tudi mistiko, kar potrdi izjemna atmosferična skušnjava v zaključni progrockovski avanturi Beyond Deaths Door in Beyond Death’s Door Reprise, kar je sicer za ameriške izvajalce prej redkost, kot pravilo. Element psihedeličnosti je v njej poudarjen, skladba učinkuje hipnotično, torej »cerebralno« in ponudi poslušalcu opcijo »odklopa ratia«, kar pomeni da te lahko vibracija skladbe »odlepi od tal«.
Ta album morajo imeti v svoji zbirki vsi pravi glasbeni gurmani, ki privoščijo sami sebi vedno le najboljše kar lahko ponudi širni svet rockovskega univerzuma. Cosmosquad so po desetih letih spravili od sebe vrhunski album edinstvenega in jasno prepoznavnega glasbenega karakterja ter enega najboljših albumov v letu 2017 na polju jazzrockovske fuzije, za katerega bodo hipoma pograbili tudi zahtevnejši ljubitelji progresivnega rocka in progresivnega metala.
Zasedba
Jeff Kollman – kitara, klaviature
Kevin Chown – bas kitara
Shane Gaalaas – bobni
Produkcija
Cosmosquad
Seznam skladb
1. Morbid Tango (6:23)
2. Cyclops (5:40)
3. The Ballad of Rick James (6:21)
4. Anatomy of a Beatdown (1:52)
5. Recollection Epilogue (3:49)
6. Always Remember the Love (5:12)
7. The Crosses (5:55)
8. Still Life (6:51)
9. Sangfroid (5:12)
10. Beyond Death’s Door (4:48)
11. Beyond Death’s Door (Reprise) (3:46)
