Izvajalec: Empire
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year
Ocena: 2.5/5
Empire izdajajo naslednik “Trading Souls” (2003)! To je skupina, ki bo pritegnial pozornost vseh fanov poznih Black Sabbath, oziroma če površno povzamem, fanov vseh “sabbath” albumov na katerih se pojavlja na glavnem vokalu Tony Martin. To pot mu od bivših “sabbathov” dela družbo pri Empire znova odlični basist Neil Murray (tudi ex-Whitesnake), za bobni znova sedi Andre Hilgers (Silent Force, Axxis), glavni kovač melodij pri Empire pa ostaja član skupine Majesty Rolf Munkes (kitara, klaviature). Torej na ”The Raven Ride” to pot ni klaviatuirsta Dona Aireya (Deep Purple). Skratka glasba, ki v osnovi ni daleč od Black Sabbath in tudi novi Empire album ostaja zvest tej tradiciji.
Če vzamemo “The Raven Ride” pod drobnogled je najbolje album vzeti kot celoto, saj nosi skozi 45 minut glasbe zelo podobno frekvenco, Produkcija je bolj sofisticirana od klasičnih “Martin era Black Sabbath” albumov, nosi večjo mero simfonike, epskosti in več čistih klasičnih prijemov v melodiji, kar se tiče kitarskega soliranja in samih melodij v prehodnih pasažah, v katerih se najde tudi za visoko razpoloženjske vskoke, ki jih zagotavlja uporaba arabskih lestvic. Klaviature so, poleg Martinovega vokala, še najbolj “sabbathovske”. Album je bližje npr. albumu Martinovemu solo albumu “Scream”, vendar nikakor preblizu “spaghetti hard rocku”, ki ga dela Martin v Giuntini Project. Poltonskih mračnjaško “doomerskih fint” praktično ni najti, z izjemo ” zlobne” Devil Speaks Sinner Cries, kjer vrešči Martin v refrenu vražje visoko, kot npr. Bruce Dickinson (Iron Maiden) v zgodnjih osemdesetih.
Ravno ta večja mera pompa na albumu oddaljuje album dovolj stran od zapuščine Black Sabbath, da ne moremo govoriti o “The Raven Ride” kot tipičnem klonu. Pesmi krasijo ekspresivno dovršeni kitarski riffi, ki se usedejo v uho “s prve” in kot protiutež njim je na albumu topovska ritem linija, ki ne briljira po takšni surovi moči, ki so jo denimo vnašali na “sabbath” albume bobnarji Powell, Rondinelli ali Appice. V takšno kombinacijo se idealno uleže močan, iz nerjavečega jekla skovan, Martinov ultra melodični vokal, ki znova dokazuje, da ni izgubil niti trohice svojega sijaja v vseh letih glasbenega udejstvovanja. Skratka skladbe so tiste prave, velikih melodij, ko te oblije kurja polt, ko začutiš magijo riffa, ko zaznaš pravo in edinstveno frekvenco “heavy metala” oziroma “hard rocka”.
Empire je sedaj še ena skupina, ki zapolnjuje praznino, ki so jo pustili Black Sabbath po letu 1995 in ta praznina je danes že gosto spektralno zapolnjena. A brez Martina ne bi bilo nič, saj so vse skupine, oziroma projekti, ki se ponašajo s tovrstnim pristopom, povabile k sodelovanju Tonyja Martina, ki je kot glasbena figura očitno na tej pozicijo izredno močan, da izrazi skupin Guintini Project, Rondinelli, Voodoo Hill ali Empire, preprosto morajo gravitirati h Black Sabbath. “The Raven Ride” je izreden, tehnično dovršen, klasično melodično obarvani, peklensko navit “hard rock” album, ki so ga spisali skupaj izkušeni glasbeniki. Krasi ga bogato visoko vzdušje, mistika in spogledovanje z okultizmi. Prava mentalna hrana za vse fane Tonyja Martina.
Zasedba
Tony Martin – vokal
Rolf Munkes – kitara, klaviature
Neil Murray – bas kitara
Andre Hilgers – bobni
Produkcija
Rolf Munkes
Seznam skladb
1. The Raven Ride
2. Breathe
3. Carbon Based Lifeform
4. Satanic Curses
5. Al Sirat (The Bridge To Paradise)
6. What Would I Do
7. Changing World
8. Maximum
9. I Can’t Trust Myself
10. The Devil Speaks, The Sinner Cries
Trajanje albuma: 45:55
