The Revenge
Izvajalec: Allen, Russell & Lande, Jorn
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Po uspehu s prvencem “The Battle” (2005), je več kot očitno da se stvari splača kovati dokler so vroče! Po vzoru starih mačkov Joe Lynn Turnerja in Glenna Hughesa in njunega Hughes Turner Project-a (2000 – 2003), družita moči danes dva izmed najimpresivnejših pevcev vala mlajše generacije in sicer Jorn Lande, ki se je po novem osredotočil na solo kariero v skupini Jorn, sicer član mnogih zasedb od The Snakes, Masterplan, Ark, Brazen Abbot, Beyond Twilight,… ter Russell Allen, sicer član imenitnih progresivnih metalcev Symphony X. Svoje moči družita nepopustljivo, na vso moč intenzivno ter v prvi vrsti na način, ki na novi album prinaša še več v primerjavi s tistim, kar nam je ponudil prvenec “The Battle”.
Možakarja sta bila v studiu obdana s preizkušenimi imeni. Prvo izmed njih na seznamu je definitivno deček za vse Magnus Karlsson, človek, ki je vključen v kopico projektov in glasbenih skupin, tako da je pravi čudež kje sploh še utegne najti čas za Landeja in Allena. Magnus je kitarist, basist, klaviaturist in povrhu vsega producent “The Revenge”. Večina materiala je njegovo maslo. Allen in Lande sta eksekutorja, katerima Magnus mojstrsko polaga melodijo na jezik. Na Karlssonov večinski idejni prispevek opozori že prvi, t.j. naslovni, komad in uvodne klaviature. Tipično za Karlssona. Za prvi nameček kar se primerjave tiče, se ozrite na poslednji studijski solo album “Escape Into The Sun” (2006) bivšega Praying Manits pevca Tonyja O’Hora-e, kjer “brca” tudi Karlsson in vse bo takoj jasno. Magnus Karlsson je Šved, vzgojen v duhu prave skandinavske šole igranja kitare. Tega krasi perfekcija, čisto in natančno igranje, absolutna podrejenost melodičnosti ter klasicizmu. Nekaj kar vokalna pristopa Landeja in Allena dobesedno zahtevata. Karlsson se lahko pohvali v zadnjem času z izdajo odličnega albuma zasedbe Starbreaker (“Starbreaker”, 2005), s Tonyjem Harnellom (ex-TNT) na vokalu – vsega greha vreden izdelek! Za bobni sedi, kot na prvencu “The Battle”, Jamie Salazar, član skandinavskih prog rock revitalistov The Flower Kings.
Gre torej za super zasedbo. Tudi glasba na “The Revenge” je nuja za ljubitelje visoko kvalitetnega melodičnega hard rocka, sprejeli pa jo bodo tudi ljubitelji power metala. Glede na prvenec, ki je pomenil “otipavanje v temi” in je v marsičem mestoma močno klišejsko obarvan, navkljub izvedbeni impresiji, ki so jo možje uspeli ustvariti že z njim, pa je “The Revenge” njegov temačnejši brat, ki ponuja več tragedije in drame ter s tem sočnega vznemirjenja. Ob seveda visoki pompoznosti ter himničnosti refrenov to pomeni, zlasti da je manj “veselih” durovskih melodij glede na predhodnik in iz tega sledi, da je samo vzdušje še bliže tragedije, ki se grozeče lesketa v soju mesečine nad teboj, kot ostro rezilo giljotine. Tragedija pa je kri hard rocka in heavy metala!
Po pravici povedano sem pričakoval kopijo prvenca in nobenega koraka naprej, a stvar je resnično izvedena na prepričljivejšem nivoju. Zlasti je nadgradnja očitna ob posrečeno močnejši prisotnost klaviatur, ki obrača album bliže smernicam melodičnega hard rocka, glede na predhodnik, ki je nosil več power metalskih vzorcev, katerih si se hitro nažrl. Tak hard rock se idealno prilega barvi obeh toplih in sentimentalnih vokalov mojstrske eksekucije njunih lastnikov Landeja in Allena, ki sta po tradiciji garant perfekcije. Ker očitno naveza s Karlssonom odlično deluje, lahko pribijem, da so pevski rangi obeh maksimalno izkoriščeni. Moža sta izrazita tvorca dinamike albuma št. 1., že samo zaradi razlik v barvi glasov, večkrat pa napadeta album s skupnimi vokalnimi harmonijami, ki so pravi balzam za ušesa. V to osnovno tkivo glasbe so vpete prvovrstne kitarske solaže, Karlsson ni pozabil tudi na nekaj več sofisticizma z vključitvijo akustičnih pasaž (Just A Dream), dodal pa je mojstrsko tudi klaviature (klavir, sinthesyzer), ki so garant visoke atmosferičnosti.
“The Revenge” je album, ki je nastal hitro in ni strahu, da bi bil “šlampast”, saj temu z največjo lahkoto kljubuje, ker je po artistično kreativni plati še vedno neverjetno svež, nabit z voluminozno polnim zvokom prešerno izpolnjene globine, čutnostjo obeh vokalov, ki je maksimalno poudarjena ter izrazna. Lande in Allen nista “piskavo hlipava jokavca” (nameček za nevedne)!!! Seveda ne prinaša album česa novega. A v studiu so bili možje, ki znajo pokazati jajca v sferah hard rocka in vibracija, ki je lansirana na plošček, ti zatrese hlače in požene mravljince vzdolž hrbtenjače naravnost brezmejno. To pa potrjuje, da je reč iz pravega testa od glave do pete. Na moč priporočljivo! Ponuja lahkotno poslušanje in prasketanje preskakujočih elektronov visoke napetosti med levim in desnim bobničem! Pravoverni hard rockerji, ljubitelji klasičnih prvin heavy metala, zbudite se!
Zasedba
Jorn Lande – vokal
Russell Allen – vokal
Magnus Karlsson – kitara, bas kitara, klaviature
Jaime Salazar – bobni
Produkcija
Magnus Karlsson
Seznam skladb
1. Revenge
2. Obsessed
3. Victory
4. Master Of Sorrow
5. Will You Follow
6. Just A Dream
7. Her Spell
8. Gone Too Far
9. Wake Up Call
10. Under The Waves
11. Who Can You Trust
12. When Time Doesn’t Heal
Trajanje albuma: 63.33