Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Berggren Kerslake Band
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year
Trajanje: 50:59
Ocena: 4.5/5
Tale album je od hudiča. Pisan bo na kožo vsem ljubiteljem stare dobre hard rock šole. Vsebuje glasbene elemente klasičnih časov rock pionirstva, torej sedemdesetih. Uriah Heep, kot tudi Whitesnake, Deep Purple in Rainbow. Skratka najboljši možni približek časom, ko so se porajale na planetu plošče rock revolucije.
Stefan Berggren, je prepoznavni švedski pevec in multi-inistrumentalist, ki je že vrsto let »zadolžen za obujanja spominov« na zlate čase Whitesnake znotraj zasedb M3-Classic Whitesnake, The Company of Snakes, Razorback, Snakes In Paradise ter Revolution Road, medtem ko je bobnar Lee Kerslake zapisan z debelimi črkami v znamenito zapuščino klasičnih Uriah Heep s katerimi je izdal najpomembnejše studijske izdelke te legendarne britanske art rock zasedbe. Za Berggrena in Kerslakea je bilo usodno srečanje leta 2005 na rock festivalu v nemškem mestu Friedrichshafen. Berggren je takrat nastopal z M3, Kerslake z Uriah Heep. Kerlsake se je leta 2007 upokojil. Pa vendar. Težko miruješ v kolikor ti teče rock ‘n’ roll v žilah. In Lee se k sreči vrača na prizorišče. Z Berggrenom sta v zadnjih letih izvedla nekaj skupnih nastopov. Tisti zadnji je bil akustični v Helsinkih leta 2011 in hkrati tudi idejna iztočnica nastanka zasedbe Berggren Kerslake Band.
Skladbe so zvarjene po vzoru slikovitega mešanja lika in dela v prvem odstavku naštetih skupin. Če je otvoritvena Walk Tall nastavljena tako, da je moč izluščiti prenekatere podobnosti s klasičnimi časi skupne Whitesnake, zlasti zahvaljujoč karakteristikam vokalne prožnosti Stefana Berggrena, pa je že takoj druga Super Sonic Dream skladba, ki se »kotali« na znamenitem galopu definicije nekaterih najmarkantnejših zimzelenov Uriah Heep repertoarja. Berggren je odgovoren s svojo izjemno vokalno prožnostjo, za re-kreacijo atmosferičnih približkov znamenitim vokalom Ronnie James Dia, Davida Coverdalea, celo Roberta Planta (uvodna Walk Tall). Basist Tomas Thorberg, Berggrenov Snakes In Paradise tovariš, ki je sodeloval tudi z Michaelom Schenkerjem in za ekipo Gunslinger Europe kitarista Johna Noruma, je mož, ki sokreira s toplozvočno globino melodično razgibanega igranja bas kitare, tisti značilni retro zvok sedemdesetih. Berggren, pa ni le odličen pevec, pač pa tudi kitarist! Preko albuma se čuti, da se je izoblikoval v kitarista pod močnim vplivom lika in dela Richieja Blackmorea. Zato nosijo skladbe na albumu »The Sun Has Gone Hazy« prenekateri atmosferični, zvočni in seveda slogovni vzorec rock pionirstva Rainbow ter Deep Purple.
Težko je izpostavljati skladbe (v smislu ustvarjalnih vrhuncev) na albumu, ki učinkuje kot eno telo tako resnično, pristno in stvarno! V vseh temeljnih točkah! Skladbe vsebujejo izredno mešanico glasbenih elementov naštetih zasedb, ponekod so primesi Uriah Heep večje, drugje slišiš več trikov, ki so značilne za Blackmorea v časih Rainbow in Deep Purple, spet tretjič potegne vsa stvar močneje na starošolske čase Davida Coverdalea in njegove prve korake na poti samostojne kariere. Ena najlepših zgibank so-kreacije občutij Uriah Heep in Rainbow je ujeta v mistični Free. Skladbo Rock ‘N’ Roll Gangsta bi moral slišati David Coverdale danes, skladba sodi naravnost na njegova prva dva studijska albuma, vsekakor pa odstreli poslušalca na obdobje Coverdaleovega delovanja v Deep Purple!
Kar posrka hipoma poslušalca v svet albuma »The Sun Has Gone Hazy« je občutek njegove izjemne živosti, izredne zvočne topline in organskega barvanja zvočnih krajin izdelka, ki bolj stvarno kot učinkuje, skoraj ne more učinkovati. Album , ki je odigran v studiu, po vzoru koncertnega nastopa. Tega ni moč preslišati. Ob naštetih treh faktorjih, ki so sicer stebri zasedbe, pa brezhibna re-kreacija sveta polpretekle zgodovine rocka in rolla, ne bi bila mogoča brez posebnega gosta. To je Joakim Svalberg (Opeth,Yngwie Malmsteen), ki je prispeval nekaj izjemnih solaž na Hammond orglah in Moogu. V aranžerskem smislu je to vrhunsko opremljeni album. Nosi izreden zvočni žmoht, optimalno izkoriščenost zvočne slike. Album je zaznamuje kemično so-učinkovanje skalovito čokatih Hammond linij, podprtih s krepostnimi kitarskimi frazami, brenkanjem akustične kitare, barvanjem osnovnih melodij vokala z večdelnimi vokalnimi linijami v refrenskih napevih. Skladbe nosijo vsaka zase izpiljeno in jedrnato formo, z izjemno pretočnostjo na relaciji kitica-refren. Srednji deli, se pravi »mid-eight« deli, učinkovito razgibavajo skladbe, prav na teh delih se iskri izredno navzkrižno zaznavanje klaviatur in kitare, v mojstrskih pletežih solističnih duelov.
Tu je vživeti vokalni kameleon Berggren, ki vdihuje dušo skladbam in ki s svojim čutnim pristopom dokazuje, da gre za enega najbolj imenitnih vokalistov mlajše generacije, ki se mu z vokalno prožnostjo izjemnega ranga uspeva na moč dostojno približati znamenitim vokalom rock ‘n’ rolla. Brez Berggrenovega učinka, ta album nikdar ne bi tako polno prevzemal in bil tako prepričljiv.
To je album, ki vas bo, v kolikor ste ljubitelj starošolskih rock ‘n’ roll zvokov sedemdesetih očaral in odpeljal v svet izven stvarnosti, v svet izgubljen v času in prostoru, v katerem boste brezmejno uživali. Album, si se noče »odlepiti« od funkcije »play« v CD-predvajalniku. Album izredne srčne forme, izredne karizme in lika in album, ki prevzema v svoji resnični drži hipoma. Od glave do pete. Če bi izpostavil vrhunce, bi takoj naredil krivico preostalim skladbam. Favorite boste morali poiskati to pot povsem sami.
Prekrasno je spoznanje, da častitljiva rock ‘n’ roll legenda Lee Kerslake znova brca! Vsekakor pa se znova jasno čuti njegov doprinos v skladbah, tako kot v njegovih časih z Uriah Heep. Lee se podpisuje na album skupaj z Berggrenom za enakovrednega glasbenega komponista in aranžerja materiala na albumu. Seveda je nemogoče preslišati njegov edinstveni zamah, njegov edinstveni princip jemanja prehodnih rollingov, celo narekovanja tempa, kot seveda ne edinstvenega zvoka bobnov, ki ga generirajo od nekdaj njegovo stasito doneči udarci. Album prelepe kolizije blues glasbe in elementov ne-klasicizma. Album prežet s hrepenenjem, melanholijo, album velike srčnosti in prevzetne nostalgične zazrtosti! Album pristnega rock ‘n’ roll značaja, kjer emocije in strasti kipeče vrejo!
Zasedba
Stefan Berggren – vokal, kitara, orgle, piano, moog, aranžmaji za godala, klaviature, tamburin
Lee Kerslake – bobni, spremljevalni vokal, aranžmaji za godala, mellotron, tolkala
Tomas Thorberg – bas kitara
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Joakim Svalberg – orgle & Moog na skladbah št. 7. in 8.
Produkcija
Lennart Östlund
Seznam skladb
01. Walk Tall
02. Super Sonic Dream
03. My My
04. The Sun Has Gone Hazy
05. Free
06. Fools Asleep
07. As Time Goes By
08. Rock´n´Roll Gangsta
09. Back On The Road Again
10. Born Again
