Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Elbow
Založba: Fiction Records
Izid: year
Trajanje: 57:17
Ocena: 4/5
Čeprav bi jih mnogi radi zbasali v okvir alternativnega rock žanra, drugega za Elbow ne gre reči, kot da gre za eno najimenitnejših art rock skupin našega časa, z distinktivno izklesanim zvokom in slogom stroge avtorske samoniklosti! Na sceno se vračajo s svojim, skupno šestim, studijskim albumom »The Take Off And Landing Of Everything«.
Člani skupine igrajo skupaj že več kot dvajset let. Albume, ki soj jih izdali zaznamuje izrazna moč nenehne slogovne in zvočne spremembe, neusahljivega svobodnjaškega eksperimentiranja in zategadelj nenehne zdrave evolucije in artističnega zorenja. Tudi novi album širi še naprej izrazni glasbeni domet skupine.
Lahko rečemo, da gre za najbolj sofisticiran, umirjen in celo najbolj »cerebralen« album v karieri skupine. Na njem so Elbow postregli z jasno definirano, filigransko zloženo mehkozvočno učinkujočo glasbeno krajino, ki je stkana iz prepleta programskih ritmičnih in zvočnih zank večkrat vpetih v daljše faze repeticije, v katere so vpete organske zvočne strukture klaviatur, jedrnato in koncizno odmerjenih bas linij ter bobnov in dotikov minimalizma kitarske igre. Album je zvočno in izpovedno aranžiran tako, da združuje vse polno trikov mehkozvočnega minimalizma, kjer je vstop shizofrenim zvočnim ekscesom strogo prepovedan. Še največ hrupnega »kaosa« si skupina privošči v mid-eight pasaži tretje skladbe Fly Blue Boy / Lunette.
Zvočno krajno, ki lebdi na ezoteričnih kulisah repetitivno zazrtih programskih zvočnih zank, zgoščenih s sintetizatorskimi tenčicami, razgibavajo vokalne linije, ki z izrazitimi (tudi zelo neobičajnimi, če ne že kar »čudaškimi«) melodijami zaokrožajo veliki drama teater visoko vibrantnih razpoloženjskih stanj, na katerih pluje ta album, poln zvočne dinamike. Album v siceršnji melanholiji učinkuje na recepcijo poslušalca silno pomirjujoče, cerebralno in s hipnotičnim učinkovanjem, ki te rado odpelje v svet onkraj realnosti.
Elbow je žanrsko nemogoče definirati z eno samo besedo. Gre za fuziranje elementov post rocka, celo post britpopa in celo simfoničnih elementov starega progresivnega rocka! Mestoma se v zvočnih strukturah dotika elementov svetovne glasbe (Charge). Čuti se, da so se Elbow nekoč navduševali nad zvočnim eksperimentiranjem podobnih »idejnih vesoljcev« glasbenega pionirstva, ki so vselej znali svoje izrazoslovje mojstrsko podrejati kraljestvu hipnotično učinkujočih cerebralnih vzdušij, kot so to Talk Talk v svojem zaključnem obdobju delovanja in seveda Radiohead. Vokalne linije so v iskanju izdelanih melodičnih napevov navdahnjene nad karakteristikami, ki jih je utemeljil Peter Gabriel še pri zgodnjih Genesis in privedel kasneje do artističnega vrhunca na svojih samostojnih studijskih delih, zlasti albumov »Us« (1992) in »Up« (2003). Osnovni vokalni napev je večkrat harmoniziran z večglasnimi napevi, ki s spremljevalno kuliso instrumentov vseskozi soustvarjajo občutek lebdenja v svetu brez časa in prostora. Ko se spojiš s točko med sanjami in svetom, ki mu rečemo realnost. Posebej intenzivno učinkujeta v tej smeri prav zadnji dve točki albuma, to je naslovna skladba in za njo The Blanket Of Night.
Vokalna interpretacija in razvoj melodije v njej sta torej osnovna elementa razgibavanja sicer daljših repetitivnih pasaž fiksiranih v programskih zankah. Najbolj srčno reflektira tak princip ena najimenitneje prožno in mehko stkanih skladb albuma imenovana Honey Sun. Instrumentalni minimalizem je mojstrsko razgiban s harmoniziranimi vokalnimi melodijami izdelanih napevov. Vsebina sporočil v verzih je znova poglavje zase. Lahko se bere povsem ločeno, brez poslušanja glasbe. Kot poezija. Metaforično mojstrsko embalažirana kost za glodanje, skozi katero je plasirana sveta resnica percepcije notranjosti in zunanjega sveta glavnega kreativnega jedra skupine in njenega pogonskega motorja, pevca Guya Garveya .
Karakter vokalnih harmonij ob mehkih zvočnih kolažih spremljave temelječih na programskih zankah deluje tudi večkrat buditeljsko, svečano, pridigarsko, kot je to srčno izpovedno v My Sad Captains, ki še posebej razgalja navdahnjenost nad Radiohead in najlažje dostopni skladbi albuma New York Morning. Navdušenje Garveya nad likom in delom Petra Gabriela ne pojenja preko albuma. Nemara deloma tudi zavoljo dejstva da je bil album posnet v Gabrielovem studiu Real World.
To pot so inštrumenti za katere menimo/menijo rockerji, da nikakor ne smejo manjkati (bobni, bas kitara, kitara), skorajda inferiorno odzivajo v aranžmajih! Večkrat se povsem podrejajo dominantnosti repetitivnih zvočnih in programskih zank (vmesno zgoščenih z aranžmaji za godala, pihala in sintetizatorje), na katerih lebdijo bogato harmonizirani napevi Guya Garveya. Gre za zvočno najbolj sofisticiran album skupine v dosedanji karieri, celo za album z največ elementi post rocka. To gre pogojevati tudi z artističnim zorenjem glasbenikov. kot tudi danimi življenjskimi izkušnjami, ki so jim bili glasbeniki izpostavljeni (v tem primeru Garvey) v procesu nastajanja novega materiala. V tem obdobju se je Garvey razšel z dolgoletno partnerico, veliko je prepotoval na relacijah ZDA in Avstralije in spoznal kako vredna je lastnost odpuščanja in sprejemanje. Sprejemanja vsega. Tudi izgube najdragocenejših oseb. Album, ki zahteva več rotacij in absolutno prepuščanje z zaželenim odkopom ratia. Ko se vas bo enkrat s svojo izpovedno globino dotaknil, se vas bo dotikal vselej. Album je dokaz izrednega artističnega zorenja skupine in sodi med najboljše izdelke Elbow kariere. Če že ni najboljši, pa je »The Take Off And Landing Of Everything« zagotovo najbolj zrel album dosedanje kariere skupine in dokaz, da se skupina nikakor ne bo ustalila na lovorikah komercialnih uspehov preteklosti, kar je zelo dobro.
Zasedba
Guy Garvey – vokal, aranžmaji za godala in pihala
Richard Jupp – bobni
Craig Potter – klaviature
Mark Potter – kitara
Pete Turner – bas kitara
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Tim Barber – trobenta na skladbah “New York Morning” in “My Sad Captains”
Katharine Curlett – trobenta na skladbah “New York Morning” in “My Sad Captains”
Jimi Goodwin – spremljevalni vokal na skladbi “New York Morning”
Peter McPhail – bariton saksofon, klarinet in soprano saksofon na skladbi “Fly Boy Blue/Lunette”, alt saksofon in bariton saksofon na skladbi “New York Morning”
Bob Marsh – trobenta na skladbi “My Sad Captains”
The Hallé Orchestra – godala na skladbah “Charge”, “Real Life (Angel)” in “Honey Sun”
Chris Worsley – efekti na skladbah “Charge” in”Real Life (Angel)”
Produkcija
Craig Potter
Seznam skladb
1. This Blue World (7:13)
2. Charge (5:16)
3. Fly Boy Blue/Lunette (6:23)
4. New York Morning (5:19)
5. Real Life (Angel) (6:47)
6. Honey Sun (4:56)
7. My Sad Captains (6:00)
8. Colour Fields (3:42)
9. The Take Off and Landing of Everything (7:11)
10. The Blanket of Night (4:24)
