The Thoughts of Emerlist Davjack
Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Nice, The
Založba: Immediate Records
Izid: year
Trajanje: 37:50
Ocena: 3.5/5
Od vseh poglavitnih progresivno rockovskih pionirjev, ki so se pojavili na prelomu šestdesetih so bili The Nice bržkone najbolj pompozna, a hkrati tudi najbolj enigmatična skupina z izjemno zanimivo evolucijo. Nadebudni kolektiv, ki je bil ob svojih začetkih od tedanjih glasbenih trendov v največji meri pod vplivom psihadelike in v nekoliko manjši pod vplivom bluesa o čemer priča tudi njihov kultni prvenec “The Thoughts of Emerlist Davjack”, za nekatere prepoznan celo kot prvi progresivno rockovski album, je pod vodstvom klaviaturskega čarovnika Keitha Emersona izjemno hitro razvil lastno zvokovno identiteto ter se uveljavil v vlogi inovativnih graditeljev mostov med rockom in klasično glasbo, pogostokrat pa tudi jazzom. ‘Emerlist Davjack’ je bil psevdonim za katerim so se skrivali priimki vseh štirih članov skupine.
Legendarni Emerson, katerega bi se lahko zlahka označilo kar za najbolj inovativnega ter najbolj vznemirljivega rockovskega klaviaturista tistega časa (v tem oziru se mu približa samo Jon Lord iz Deep Purple), je že ob svojih začetkih v vlogi profesionalnega glasbenika prikazoval osupljivo hitrost obvladovanja inštrumentov s tipkami kot so hammond orgle, klavir in čembalo in smisel za ognjevite, predvsem pa hudomušne solo pustolovščine. Prav on je bil najbolj zaslužen, da je skupina razširila svoje ambicije in se začela pečati z jazzom in klasično glasbo, predvsem z rockerskimi interpretacijami del klasičnih skladateljev z začetka 20. stoletja ter se tako uvrstila med najpomembnejše progresivno rockovske pionirje.
Vsestranski kitarist David O’List, ki je po potrebi igral tudi na pihala kot sta flavta in trobenta, je bil po rangu drugi izmed najbolj nadarjenih članov skupine, čeprav je bilo z njim po Emersonovih besedah nemogoče sodelovati. Njegove bluesovske kitarske fraze, katerih na prvencu ne manjka, so kar precej štrlele izven siceršnje simfonike in psihadelike zgodnjih The Nice, zato ni nobeno presenečenje, da ga je Emerson, uradno zaradi neresnega vedenja in lenosti, že kmalu po izidu prvenca nagnal iz banda ter se na koncu odločil, da sploh ne potrebuje novega kitarista in bodo klaviature postale alfa in omega The Nice zvoka. Bobnar Brian ‘Blinky’ Davison, eden izmed bolj spregledanih bobnarjev šestdesetih in sedemdesetih ter basist Lee Jackson sta zagotavljala krepostno in za tiste čase neobičajno razvejano ritem podlago.
Psihadelični “The Flower King of Flies” je v marsičem produkt svojega časa in pod močnim vplivom tedanjih glasbenih trendov; okusen psihadelični pop rock s poudarjeno eksperimentalno noto po zaslugi Emersonovih širokogrudnih eskapad na orglah. Naslovna kompozicija je precej bolj zanimiva stvaritev, čeprav gre za najbolj komercialno delo na albumu. Dramatični aranžmaji na orglah so obogateni s prešernimi večglasji, krepko kitarsko frazo in zmagoslavnim refrenom, kar v kombinaciji že ustvari tisto pompozno atmosfero s katero se največkrat povezuje ime Keitha Emersona. Razposajeni “Bonnie K” je zaznamovan z udarno bluesovsko kitarsko frazo, namerno nekoliko bolj umazanim vokalom in hudomušnim šelestenjem hammond orgel v ozadju. Gre za enega redkih trenutkov v povesti te simfonično usmerjene skupine, ko je bila kitara še v centralni poziciji namesto klaviatur.
Nabrušeni inštrumental “Rondo”, svojevrstna adaptacija klasike “Blue Rondo a la Turk” v domeni legendarnega jazzovskega pianista Davea Brubecka, je v marsičem Emersonov otrok, ki se je hitro uveljavil kot ena izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih The Nice klasik. Na njem je že moč začutiti tisto aranžersko briljantnost, solistično spretnost in veličastnost, katero je hitroprsti klaviaturist kasneje na tako čudovit način demonstriral kot član Emerson, Lake & Palmer. Keithove supersonične orglarske orgije tudi po več kot štirih desetletjih desetletjih od izida te kompozicije jemljejo dih. Za tisti čas brez dvoma izjemno udarno delo spoštljive dolžine več kot osmih minut in eden prvih znanilcev nove glasbene ere.
Naslednji inštrumental, “War & Peace”, kateri spada med kompleksnejše stvaritve na albumu, zaznamujejo O’Listova bluesovska solaža ter Emersonove ognjevite orglarske pasaže. “Tantalising Maggie” je kratkočasna skladbica, zabeljena s šaljivim, črno-humornim besedilom, kakršne je Emerson kasneje rad ustvarjal tudi z ELP. Orglarski krošeji vzdržujejo šegavo melodijo, metem ko spakujoči se vokal brije norce iz dekleta z imenom Maggie. “Dawn” ima skrivnostno, rahlo mračno atmosfero s številnimi spremembami tempa, šepetajočo naracijo ter podarjenim sakralnim zvokom orgel. Zaključni, psihadelično obarvani “The Cry Of Eugene” s svojo svečano, zmagoslavno atmosfero in prijetno orglarsko melodijo brez dvoma sodi med vrhunce albuma. Veličastni simfonični aranžmaji, energična pasaža na trobenti ter Emersonov hitroprsti genij resnično poskrbijo, da se album zaključi na visoki noti.
“The Thoughts of Emerlist Davjack” je sicer daleč od ravni prvencev določenih progresivno rockovskih pionirjev, kateri so se na ta način občestvu že takoj prikazali v najboljši možni luči, a gre vseeno za izjemno soliden zvočni dokument in enega pomembnejših znanilcev začetka nove glasbene ere. Na albumu je moč občutiti, da je Emerson že tedaj točno vedel kaj hoče doseči in kako se izraziti kot vrhunski glasbeni umetnik, saj je z njim že položil temeljni kamen za prihodnje triumfe z ELP. Od vseh The Nice dosežkov je imel prav ta še največjo komercialno predispozicijo, nekaj kar je skupina skozi svojo kratko zgodovino trajanja kronično pogrešala in kar je kasneje tudi privedlo do njenega razpada.
Zasedba
Keith Emerson – orgle, klavir, čembalo, vokal
Lee Jackson – bas kitara, kitara, timpani, vokal
David O’List – kitara, trobenta, flavta, vokal
Brian Davison – bobni, cevasti zvonci, timpani
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Billy Nicholls – harmonični vokali na “Thoughts of Emerlist Davjack”
Produkcija
Emerlist Davjack
Seznam skladb
1. Flower king of flies
2. Thoughts of Emerlist Davjack
3. Bonnie K
4. Rondo
5. War and peace
6. Tantalizing Maggie
7. Dawn
8. The cry of Eugene