Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Adam Skorupa in Krzyzstof Wierzynkiewicz
Založba: Namco Bandai Games
Izid: year
Trajanje: 73:01
Ocena: 4.5/5
Fantazijske serije ‘The Witcher’ (ali po naše Čarodejnik’) ni potrebno posebej predstavljati vsem ljubiteljem tistih video iger, ki sodijo v najmanj dve desetletji izjemno priljubljen žanr akcijskega igranja različnih vlog, po navadi iz izmišljenega sveta. Obe do zdaj izdani igri iz istoimenske sage, se pravi »The Witcher« (2007) in »The Witcher 2: Assassins of Kings« (2011), medtem ko je za leto 2014 napovedan že tretji, menda zadnji del aktualne trilogije z naslovom »Wild Hunt«, ki bo izšel tako za PC kot za obe konzoli ‘četrte generacije’, sta nastali po noveli Andrzeja Sapkowskega, poljskega pisatelja fantazijske literature, ki je ustvaril popolnoma nov in presenetljivo izviren fantazijski svet, ki črpa predvsem iz slovanske, občasno pa tudi iz germanske in keltske mitologije.
Prav liki in imena iz slovanskega sveta so ena glavnih posebnosti Sapkowskovega fantazijskega sveta, zato ne preseneča, da že med igranjem prve igre iz sage, se pravi »The Witcher«, odkrijete mesto z imenom Maribor ali točajko z imenom Vesna. Literarne in računalniške prigode belolasega mutantskega plačanca Geralta iz Rivie, enega poslednjih preživelih ‘čarodejnikov’, katere so različni viteško-cerkveni redovi v desetletjih preganjanj skorajda povsem iztrebili, lovca oziroma plačanca na različne vrste pošasti, ki se nahajajo v ‘bestiariju’, so navdušile predvsem s svojo zamegljeno moralno podobo in ‘sivimi’ liki, kjer obstaja zelo krhka linija med dobrim in zlim in kjer lahko vsaka odločitev usodno vpliva na razvoj nadaljnjih dogodkov in različen konec zgodbe/igre.
Čeprav so Geraltove zgodbe potisnjene v nek popolnoma izmišljen svet, pa v njem vladajo številne politične intrige med vladarji posameznih kraljestev, različne frakcije, spletke, prevare in okrutni umori v boju za prestol, sredi katerih se nehote znajde omenjeni protagonist, relikt neke iztekajoče se dobe, ki se ves čas, če se le da, izogiba opredeljevanju za posamezno stran v posameznem konfliktu, s čimer Sapkowski po slogu pisanja precej spominja na kultnega ameriškega pisatelja Georgea R. Martina in njegovo znamenito serijo romanov (kasneje tudi nadaljevank) ‘Igra prestolov’.
Druga igra iz serije ‘The Witcher’, ki je izšla leta 2011 ter jo je, po predaji štafete od kanadske založbe BioWare prevzela japonska založba Namco Bandai (razvijalci so bili vnovič Poljaki pod imenom CD Projekt Red), je po izidu postala še bolj uspešna kot prvi del in je poleg izboljšane grafike, igralnosti, dialogov, kompleksnejše zgodbe in ogromnega sveta, ponudila tudi nekaj najbolj ‘eksplicitnih prizorov’ v zgodovini video iger, kar pa je seveda samo še povečalo njeno razvpitost in prodajni uspeh. Leta 2012 je izšla še razširjena in izboljšana verzija s podnaslovom ‘Enhanced Edition’.
Ta posebna verzija ‘The Witcher 2: Assasins of Kings’, namenjena predvsem najbolj vnetim ljubiteljem serije, je izšla z dodanim avdio CD-jem, ki vsebuje glasbo iz igre, katero sta napisala priznana poljska skladatelja Adam Skorupa in Krzyzstof Wierzynkiewicz. Kitarske deleže je odigral Aleksander Grochocki, medtem ko je Iwona Malczewska prispevala svoj operetni vokal. Tako kot se to nekako spodobi za epsko-fantazijski svet, kjer vladajo sivi in pogostokrat mračni odtenki moralne dvojnosti, brez črno-bele ločnice med dobrim in zlim, je njuna glasba polna razkošnih, velikokrat pompoznih in melanholičnih simfoničnih aranžmajev, vmes pa se pogostokrat najde tudi prostor za pastoralno obarvane akustične aranžmaje z elementi folklorne glasbe. Lahko bi se reklo, da gre za dolgo, med seboj razkosano suito večinoma simfonične glasbe, ki je izvrstno prilagojena posameznim poglavjem, ki sestavljajo koščke zgodbe iz igre.
Že pompozni orkestralni uvod, »Introduction«, kjer med mračnimi godalnimi aranžmaji vladajo operetne ženske vokalne linije, ustvari bojno razpoloženi ambient, medtem ko se za zelo kratek čas lahko slišijo tudi žgoče metalske kitarske fraze. Slednje je moč v manjši količini zaslediti na posameznih kompozicijah, kar bo album naredilo zanimiv za poslušanje tudi metalcem z nekoliko bolj ‘razširjenim glasbenim obzorjem’, medtem ko so gotsko začinjene operetne ženske vokalne harmonije, ki vladajo na skladbi »Assassins of Kings« že kar nekako pričakovane, sploh kadar je govora o delu, navdahnjenem z mračno fantazijsko literaturo.
»A Nearly Peaceful Place« s pastoralno obarvanimi piščali med posamezne simfonične aranžmaje v orkestralno ‘dogajanje’ vnese nemalo keltskega ambienta, medtem ko pevkin glas precej spominja na kakšno Enyo, kar pomeni, da bo ta podlaga za posebno izdajo igre »The Witcher 2« gotovo zanimiva tudi vsem ljubiteljem filmske glasbe za spektakle v stilu trilogije Gospodar prstanov in trilogije Hobit, kjer je sicer glavnino glasbe napisal znameniti kanadski skladatelj filmske glasbe Howard Shore. Ultra-dramatični »Easier Said Than Killed«, kjer zavlada agresivnejši ambient, jasno sporoča, da gre za akcijski del poglavja oziroma zgodbe o ‘morilcih kraljev’, medtem ko »Dwarven Stone Upon Dwarven Stone« s svojimi eteričnimi sintetizatorskimi valovanji in galantnimi akordi akustične kitare uspešno pričara vzdušje nekega skrivnostnega, davno pozabljenega in dandanes samo še imaginarnega sveta.
Album je ves čas ambientalno izjemno pester in zelo dobro ujame posamezne pomembne dogodke iz igre, kar bodo seveda najprej ugotovili vsi tisti, ki so že igrali razširjeno verzijo »The Witcher 2«. Tako se bo marsikdo med poslušanjem izrazito mračno in akustično obarvanega »Through The Underworld« spomnil, kako se je z Geraltom prebijal skozi podzemne dvorane škratovskih rudnikov, kjer so nanj v temi z vseh strani prežali groteskni stvori, ki so bili po smrti ekonomično sila uporabni, bodisi za pridobivanje novih napojev iz njihovih encimov ali za prodajo posameznih bioloških delov okoliškim trgovcem. Na »A Coastal Cavern« ženske zborovske vokalizacije v navezi z mogočnimi orkestralni aranžmaji ustvarjajo izjemno dramo, medtem ko je epski »Into The Fields« s konstantnim menjavanjem bojevitih orkestralnih sekcij in subtilnih akustičnih trenutkov slika in prilika veličastnosti, kar sicer velja tudi za mistični in nekoliko skrivnostni »An Army Lying in Wait«, kjer vmesne zborovske vokalizacije še stopnjujejo pričakovanje velike bitke.
»A Watering Hole in The Harbor« predstavlja precej radikalen slogovni preklop v folklorno glasbo z vsebnostjo piščali in akustične kitare s čimer se izoblikuje izjemno sproščujoč ambient, medtem ko popolnoma drugačno reanžirani »Through The Underworld« motiv precej spominja na glasbo, kakršno za hollywoodsko produkcijo ustvarja prej omenjeni Howard Shore. Nekako je pričakovano, da »The Path Of a Kingslayer«, ki z glasbo opisuje skrivnostnega morilca iz reda čarodejnikov, zveni karseda bojevito in dramatično, medtem ko »Within The Mist« s krhkimi aranžmaji na klavirju z lahkoto pričara mistično eteričnost, katero ves čas sekajo borbene zborovske vokalizacije.
Večina atmosfere na »Witcher 2: Assassins of Kings (Enhanced Edition)« je izrazito melanholična, nekako v skladu s stanjem tipične slovanske duše, kar je posebej značilno za ambient na »Regicide« in zlasti progmetalski »The Wild Hunt«, kjer Grochocki z brutalnimi električno-kitarskimi pasažami za kratek čas dobro ‘struži’ v stilu kakšnega metalskega kitarskega solista. Legenda o divji jagi igra zelo pomembno vlogo v Geraltovi sagi, saj je zaradi teh zračnih fantomov davno preminule antične vojske izgubil svojo prvo veliko ljubezen in doživel dolgotrajno amnezijo. »A Coastal City« s kompleksnimi ambientalnimi valovanju je zaznamovan s precej bolj spokojnim vzdušjem, ki oznanja Geraltov prihod v skrivnostno mesto ob reki.
»Souls In Ruin« vsebuje izrazito mračne zborovske vokalizacije, medtem ko »A Quiet Corner« zveni kot pretresljiva žalostinka, kar dobro sovpada z določenimi dogodki v zgodbi/igri, kjer je različnih tragičnih trenutkov zares v izobilju. »The Assassin Looms« je spet nekoliko bolj bojevito razpoložena stvaritev z elementi etna, kjer akustična kitara med oglašanjem piščali vsebuje celo komajda zaznavno sapo flamenka. »Dreary Stronghold« je s svojo maestralno, pompozno naravo, kjer se dičijo razkošni orkestralni aranžmaji s pomočjo katerih se širi melanholično in skrivnostno vzdušje, na ravni nekaterih najboljših motivov iz filmskih spektaklov.
»Howl Of The White Wolf« z ognjevito mešanico simfonike in folka spet predstavlja poudarjeno dramatičen trenutek zgodbe, ki dobro oriše Geraltov boj z nekkerji, grotesknimi pošastmi, ki so podobne nekakšnim orjaškim žuželkam. »Sorceress«, kjer pričakovano vnovič zavlada dramatični ženski operetni vokal, se lahko nanaša na več čarovnic iz Geraltovega sveta, pa vendar sta v življenju ‘belega volka’ glavni vlogi igrali dve čarovnici; njegova velika, izgubljena ljubezen iz literarnega sveta, črnolasa Yennefer ter kasneje rdečelasa Triss Merigold, ki igra pomembno vlogo predvsem v igrah. Nekako je prav da se vse skupaj zaključi na karseda pompozen način, zato ni presenetljivo, da »The End Is Never The Same« doseže mogočni vrhunec celotnega posnetka, kar se tiče mešanja pompoznih orkestralnih aranžmajev s subtilnimi akustično-kitarskimi akordi v epsko mineštro. »Assassins Of Kings Theme« je točno to, kar predstavlja njegov naslov; vsebuje temeljito reanžirani motiv iz druge zaporedne skladbe na albumu.
Omeniti je treba, da je glasbena podlaga za »The Withcer 2: Assassins of Kings« izšla v več različnih, posebnih in razširjenih izdajah. Posebna verzija, ki jo je bilo moč dobiti ob prednaročilu igre je vsebovala kar 23 dodatnih skladb, medtem ko je ‘Enhanced Edition’ verzija vsebovala spremenjen vrstni red. Kasneje so privrženci izdali še ultimativno razširjeno verzijo s kar 134 skladbami in dodatnimi temami, katere sta prispevala Marcin Pryzyblowicz in Michal Cielecki. Slednja izdaja je seveda namenjena največjim fanatikom, ki dihajo in živijo za Sapkowskov svet o Geraltu iz Rivie.
Uradna glasbena podlaga za »The Witcher 2: Assassins of Kings (Enhanced Edition)« poslušalca zlahka popelje v večplastni in skrivnostni svet, ki ga je spoznal med igranjem istoimenske video igre in je brez dvomna na ravni glasbenih zapisov za najbolj znamenite epske filmske spektakle. Tudi nekdo, ki ni nikoli igral igre ali pa jo morebiti še namerava igrati, pa je drugače ljubitelj sodobne klasične glasbe z akustičnimi, pastoralnimi in operetnimi elementi, bo med poslušanjem tega glasbenega zapisa nedvomno zelo užival, čeprav je vse skupaj, vsaj na emocionalni ravni, veliko lažje podoživeti za nekoga, ki je že zaključil Geraltov boj v drugem delu te imenitne epske fantazijske sage.
Zasedba
Adam Skorupa in Krzysztof Wierzynkiewicz – skladatelja, orkestralni aranžmaji
GOSTUJOČi GLASBENIKi:
Aleksander Grochocki – kitara (skladbe 03, 04, 13, 15, 17, 23)
Iwona Malczewska – vokal (skladbe 01, 02, 04, 08, 19, 22)
Marcin Pryzyblowicz in Michal Cielecki – dodatna skladatelja, dodatni orkestralni aranžmaji na razširjeni verziji glasbene podlage
Produkcija
Adam Skorupa in Krzyzstof Wierzynkiewicz
Seznam skladb
1. Introduction
2. Assassins Of Kings
3. A Nearly Peaceful Place
4. Easier Said Than Killed
5. Dwaren Stone Upon Dwarven Stone
6. Through The Underworld
7. A Coastal Cavern
8. Into The Fields
9. An Army Lying In Wait
10. A Watering Hole In The Harbor
11. Through The Underworld
12. The Path Of a Kingslayer
13. Within The Mist
14. Regicide
15. The Wild Hunt
16. A Costal City
17. Souls In Ruin
18. A Quiet Corner
19. The Assassin Looms
20. Dreary Stronghold
21. Howl Of The White Wolf
22. Sorceress
23. The End Is Never The Same
24. Assassins Of Kings Theme
Galerija slik
