The Wooten Brothers – jazz funk fuzija iz druge galaksije (2024)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2024
0 121

The Wooten Brothers
četrtek, 9. 5.2024, ob 20.00 uri
Portorož / Avditorij / Slovenija


The Wooten Brothers so z obiskom portoroškega Avditorija, priredili enega koncertnih vrhuncev, ko govorimo o jazzovski ponudbi v letošnjem letu na slovenskem. Smo sicer šele v maju 2024, a že lahko rečemo, da je srečanje s tem krepostnim jazz funk in jazz fusion kvartetom, prineslo enega glasbenih vrhuncev v žanrski sferi jazza in njegove fuzije pajdašenja z drugimi žanri.

Štirje bratje Wooten, med njimi gotovo najbolj znan senzacionalni bas kitarski velemojster Victor Wooten, dobitnik petih Grammyjev, so-ustanovni član zasedbe Béla Fleck and The Flecktones, mož ki je bil izglasovan in uvrščen leta 2011 v reviji Rolling Stones na lestvico najboljših desetih basistov vseh časov! Victor je pred leti obnovil zasedbo štirih bratov, v kateri so se mu tako priključili še trije velemojstri svoje obrti: klaviaturist in vokalist Joseph Wooten, bobnar  Roy »Future Man« Wooten in kitarist Regi Wooten. Ti možje so kot družina rasli skupaj z instrumenti, preigravali skupaj, kot glasbeniki rasli skupaj v eno glasbeno telo. Razvili so svojo kemijo, svojo enovito slikovitost glasbene ekspresije, ki je pravzaprav težko opisljiva v besedah. To je treba slišati. V živo.

Ne glede na dejstvo bratovščine, so tega večera v Portorožu vse poti vodile k Victorju (ali od njega). Mož je pri kariernem preboju postal med brati najbolj zveneče in iskano ime v svetu glasbe. Bodisi za koncertne turneje, bodisi kot studijski legionar. Mdr. je sodeloval tudi z imeni, kot so: Jaco Pastorius , Dave Mathews Band, India Arie, Keb’Mo, Tommy Emmanuel (mimogrede mož nastopi 7. 8. 2024 v Opatiji), Cory Wong in Bootsy Collins. Druščino zaokrožujejo še Joseph Wooten, od leta 1993 klaviaturist famoznih The Steve Miller Band, nadalje slikoviti bobnar in tolkalist Roy Wooten z vzdevkom Future Man, ki je bil dolga leta član zasedbe Béla Fleck and The Flecktones. Future Man je dejansko vizionar in izumitelj. Njegova izuma sta Drumitar, ki ga je tega večera predstavil proti koncu koncerta tudi v portoroškem Avditoriju in RoyEl klaviature. Tu je še Regi Wooten, najstarejši izmed bratov, multi-instrumentalist, s prvo vlogo kitarista (kitara ‘zategnjena’ skoraj pod vrat – kot se za svet jazza spodobi), ki je skozi čas razvil osupljivo tehniko. To krasi tudi občasni razvoj supersonične hitrost (dvoročni taping ga verjetno zmaga v teh akrobacijah). Predstavljaje si malo Vernona Reeda, pa malo Stanleya Jordana in še kaj….

Njihov funk jazz in fuzija so nekaj posebnega. Poleg izdatno poudarjenega funka, čutiš vplive RnB-ja, celo ‘blue grassa’, fantje so odraščali ob zvokih Jamesa Browna, Earth Wind and Fire in Sly and The Family Stone, ter ponesli vse skupaj v izpovedni konglomerat, ki je v galaksiji, kot jo poznamo, pač unikaten.

Ob prihodu na oder, pospremljenim z veliki aplavzom, so The Wooten Brothers hitro spravili na obrate nabito polni avditorij z dvema avtorskim skladbama Jospeha Wootena Not Just Religion, ki ji je sledila Unity (obe sta uvrščeni na Jospehov solo album »Soul of Freedom«). Seveda je uvodoma prevzemal pozornost Joseph s svojo izjemno virtuoznostjo ter neslutenimi ročnimi spretnostmi, ki jih je v finalu zasolil z utrgano solo eskapado še Regi na kitari. Sledi daljši bobnarski uvod Future Mana, ki se je prelevil v skladbo 2 Timers, ter nadaljevanje z manifestacijo neslutenih svoboščin, ki jih narekujejo znane šege in navade jazzrockovske fuzije podprte s čvrsto funkovsko vzmetnico, kar je zaokrožila Pentagon Square (avtorska skladba Victorja Wootna). Sledil je še en vložek Victorja Wootna, kjer je polagoma nalagal motiv na motiv in si pri tem pomagal z delay zankanjem. Razvil je izjemno zvočno mavrico skozi katere so prodirali genialni prebliski njegovega prirojenega smisla za izjemno ritmiičnost. Ni bilo jasno kam se bodo bratje obrnili. To je tista draž vsakega takšnega koncerta, ki je pisan na kožo vsem gurmanom, ki si znajo privoščiti najboljše kar ponuja glasbena umetnost. Da. Izpeljali so skladbo Sex in A Pan, ki v izvirniku pripada Bela Fleck And the Fleckstones.  

Victor, ki je opravljal tudi vlogo dežurnega MC-ja koncerta, je premore izkoriščal za nagovore polne znamenitih zgodb iz življenja ter lika in dela bratov Wooten. Pozabil ni omeniti niti pokojnega Rudyja Wootna, ki je veljal za saksofonista ter dodal da je njegov duh prisoten tudi danes na odru med zbranimi v Portorožu. Zabavna je bila tudi debata vezana na gospo Consuelo Lee, teto režiserja Spika Leeja. Njegova teta je bila namreč jazzovska pianistka in nosi precej uslug za širitev jazza na podeželje in v nedrja mladih talentov, kar je občutil Victor še v času, ko je bil šolo obveznik. Consuela je namreč obudila delovanje inštituta Snow Hill (tega je ustanovil njen ded William J. Edward). Obiskovalo ga je več sto otrok in pridobivalo znanje v različnih umetniških sferah. Bratje Wooten so se Consueli poklonili z izvedbo skladbe Consuela Smiles. Za njo vpade kvartet v slikovito spreobrnjeno izvedbo Clifford Jonesovega izvirnika John Coltrane, ki je vzdrževala tudi v nadaljevanju občutek superiornosti tega koncertnega spektakla.

Sledi zgodba o izgubljeni in najdeni demo kaseti, ki je pravzaprav prvi posnetek skupnega igranja bratov Wooten še iz časov, ko so bili pravzaprav otroci. Gre za zadnjo tretjino koncerta v kateri je skupina priredila pravi funk in disco žur, seveda podkrepljen s slikovitimi jazzovskimi zavoji in krivuljami. Victor ni pozabil omeniti niti tega, da je na teh posnetkih pokojni saksofonist in brat Rudy, ki je eksperimentiral tudi tako, da je simultano uporabljal dva saksofona hkrati (ljubitelji kakšnih Van Der Graaf Generator bodo vedeli). Pred tem dejanjem v zadnji tretjini koncerta je Victor dejal, da pripravljajo bratje posebno ploščo na kateri bodo nadgradili te demo posnetke. Publiko so pospremili v veliki finale z ‘izvlečkom’ tistega, kar lahko na albumu pričakujemo. Odstrel s časovnim plovilom v obdobje disko funka iz 70. let, kjer je bila vsaka skladba (Ow Come On, Singing And Dancing) osredotočena na izvabljanje plesne gibe. Izjemno zanimiva je tudi Hero v nadaljevanju. Joseph, ki je skrbel tudi za vodilne vokale, je med izvedbo te skladbe opremljal vokalno izvedbo tudi s slikovito rabo talk boxa. Tudi v Sweat ritmično vzmetenje funk vprege energetsko nikakor ni popuščalo in čutilo se je da gre koncert polagoma v svoj vrhunec.

V velikem zaključku in dodatku se je ekipa lotila še James Brownove  Get Up (I Feel Like Being A) Sex Machine. Funk jazz na vrhuncu vseh vrhuncev. Seveda pa je znotraj te adaptacije sledila še ena zabela imenovana ‘štetje takta’. In to ne kateregakoli. Smo namreč z ekipo The Wooten Brothers. E mol in 11/8 ritmični ključ. Fantje udarijo v ritem enovito. Vsi hkrati. Brez kiksa. Zadetek v polno! Ne zgrešijo. Pri tem so zgolj gledali drug drugega. Ni šale! Osupljivo in težko opisljivo. V nadaljevanju te zabave je Victor pričel takt šteti na glas in tako skušal privabiti publiko k izdatnejšem sodelovanju.

Nastop in izvedba je dejansko težko primerljiva s čimerkoli. Dihjemajoča in edinstvena predstava, ki  jo pričara le ta strašanski in z veščino, znanjem ter talentom preko zob oprtan kvartet. Vrelišče v Avditoriju je že davno pred koncem spektakla pognalo kvišku publiko in resno majalo temelje prizorišča! Tudi po koncertu je v dvorani seval občutek, kot da bend še ni zapustil odra. Magija, ki so jo ustvarili fantje je bila namreč vseobsežna, popadljiva, in za vse (posebej hipersenzitivne) naravnost hipnotična.

Po koncertu so se fantje znašli v avli, kjer so se fotografirali s privrženci, delili podpise in se pogovarjali. Neverjetna dostopnost glasbenih entitet, ki je zgolj poudarjala veličino umetniške drže in reputacije te izjemne glasbene ekipe. Druženje z The Wooten Brothers sodi med tiste koncerte, kjer zlepa ne zmanjka superlativov. Nepozabno in edinstveno!

Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista:
1. Not Just Religion (orig. Joseph Wooten And the Hands Of Soul)
2. Unity (orig. Joseph Wooten And the Hands Of Soul)
3. Two Timers
4. Pentagon Square
5. Sex in a Pan (orig. Bela Fleck And the Fleckstones)
6. Consuela Smiles
7. John Coltrane (orig. Clifford Jones)
8. Aw Come On
9. Singing and Dancing
10. Hero
11. Sweat
12. Family Affair
—dodatek—
13. Sex Machine (orig. James Brown)


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki