Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Jarc Gregorin Trio
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 47:30
Ocena: 4/5
V lanski jeseni je izšel še eden poseben album na slovenskem glasbenem obzorju, za katerim stoji trio izkušenih glasbenikov. Zastopajo ga kitarist in vokalist Jaka Jarc ter njegov oče in basist Matjaž Jarc, medtem, ko je za bobne sedel Blaž Gregorin. Glasbena zgodba o teh fantih je dolga, poznanstva niso nič manj krajša. Jaka in Blaž sta nekoč davno tega sodelovala skupaj v skupini Sfiltrom, Matjaž je igral s Kreslinom v zasedbi Horizont. Omenil sem le delček bogate glasbene kilometrine za katero stojijo ti fantje, ki se jih je skozi leta navzela žlahtnina modrosti in večplastne glasbene obtesanosti.
Da. Prvi občutek je res tak. »Črni blues«, vendar prežet z patino alternativnorockovskega leska, tiste art konture,ki je izpeljana iz finosti preprostih in sproščenih, a visoko konciznih potez, za katerim vseskozi čvrsto stoji jasen komponistični fokus tria. Zvok izdelka je živ, resno živ. Organski, zvočna krajina je skreirana iz preliva naravnih tenov, obenem pa pulzira album, kot pravo glasbeno telo, kjer slišiš v vsakem »beatu« vdih in izdih tega krepostno definiranega glasbenega telesa. Od prve do zadnje minute. Resnično album, ki se dotakne srca in seže globoko v še tako skriti košček poslušalčeve duše in ga predrami.
Ko že omenjamo alternativno rockovsko konturo, ki jo nosi ta album, ne moremo mimo imen nekaterih kantavtorjev, od katerih je album posvojil nekaj tiste trpko mračne melanholije (Lou Reed, Johnny Cash, Neil Young in tudi Leonard Cohen). V tej mračnini gredo Jarc Gregorin Trio lahko tudi tako daleč, da uspejo evocirati tudi tisti magnetično demonski šarm »Cave-izmov«, a predlagam, da si ob teh navržbah puščate odprta vrata za lastno razsodbo. Vendar znajo biti fantje še kako šegavi (v country jezik zapakirana skladba Mati koklja).
Temu kar počno Jarc Gregorin Trio na albumu »There and back again«, ni v naših logih nihče blizu. To pomeni, da nosi album svojevrsten čar in edinstvenost, se pravi svoj lastni glasbeni karakter in dosje. Glede občasnih napevov v refrenih, denimo skladba Change lahko komu (no vsaj meni je) blago potegne na še enega melanholika, to pot iz prekmurskih koncev (Baladero). Skladba Leti prinaša pravi drama teater. Razvija mračni teater vzdušij, ki mu silno dobro godi raba slovenščine (album je delno posent v slovenskem, delno v angleškem jeziku). Prav tako je v tej skladbi silno zanimiva postavitev samih solističnih izletov Jake, ki delujejo večkrat tudi »raziskujoče« in tako pri izbiranju sosledja not pravzaprav učinkovito rinejo ven iz okvirjev ustaljenih šablon solistične predvidljivosti oziroma »lagodja«. To zgolj potrjuje da tria ne zanima konformizem, kar zgolj poveličuje unikatno podobo tega izdelka.
Jaka je izvrsten vokalni interpret, nasploh ob dejstvu, da mu angleški jezik izjemno dobro teče in deluje tako interpretacija poezije tako v metričnem smislu, glede na to, da govorimo o slovenski zasedbi, izredno zgledno in prepričljivo. Bend je silno pretanjen. V svoji finosti (ali imenitnosti,če vam je ljubše), gradi in stopnjuje vzdušja polagoma. Iz kitice v refrenski krešendo, kjer se vam zna naježiti tudi koža (No Place Like Home), saj uspe trio priklicati v nekatere točke tudi moment mistike. Vokal Jake je podprt z vokalno spremljavo in tako »pobarvan«, izdatneje oživlja želeno emocijo ter poglablja razpoloženje. Večkrat mu daje oporo tudi poljubni kitarski okrasek, izpeljan iz šole bluesa.
Bend je postregel tudi z zelo zavidljivo idejno razgibanostjo izdelka. Na eni strani lahko presune s svojo mehkobo in čutnostjo, na drugi znova, lahko nagovori poslušalca z rockovsko nasršenim driveom, kot je to nakazano v »okamenelem« blues alter rockerju Going Home Again. Ne čudi, da so Jakove ročne spretnosti in studijska zvočna finomehanika, nekoč prišle prav tudi zasedbi, kot je bila Melodrom.
Naj ne bom predolg. Izredno kompakten in složen dokument. Čvrst v svojem samoniklem artizmu. Člani tria se kemično izredno dobro zaznavajo in tako učinkovito magnificirajo sporočilni domet samih idej, s katerimi nagovarjajo poslušalca. Izdelek, ki ne zapušča ravnodušja in izdelek, ki te sili, da ga z nadaljnjimi poslušanji odkrivaš znova in znova.
Zasedba
Jaka Jarc – vokal, kitara, mandolina, fretless bas kitara, programiranje
Matjaž Jarc – bas kitara
Blaž Gregorin – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Maša Golob – violina
Christopher Elphic – prvi kitarski solo na “Going Home Again”
Melisa Spruk – spremljevalni vokal na skladbah št. 1, 2, 3, 5, 7, 8, 9, 10
Nina Škrjanc – spremljevalni vokal na skladbah št. 1, 2, 4, 7
Simona Plešic – spremljevlani vokal na skladbah št. 1, 2, 4, 7 1
Produkcija
Jaka Jarc
Seznam skladb
Stran A:
01 Storm Gathering (05:55)
02 Time to Fly (03:45)
03 Never be the Same (03:37)
04 Change (04:30)
05 Wandering Jon (02:22)
06 No Place like Home (03:53)
Stran B
07 Going Home Again (04:42)
08 Leti (02:59)
09 Lep prelesten dan (04:30)
10 Time Flies (05:14)
11 Mati Koklja (01:46)
12 Nič ne bo kot je bilo (slovenska verzija skladbe Never Be the Same)
