Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: World Trade
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Zgodovina skupine World Trade sega v drugo polovico osemdesetih. Po dolgih 22. letih od kar je izšel drugi studijski album skupne z naslovom »Euphoria« (1995), sta se torej našla čas in volja za nastanek tretjega studijskega albuma, ki ga je originalna postava skupine, to so Billy Sherwood (Yes), Bruce Gowdy (Unruly Child) , Guy Allison (Unruly Child) in Mark T. Williams (brat Toto pevca Josepha in sin znamenitega hollywoodskega režiserja Johna Williamsa), poimenovali kot »Unify«. Naslovnica albuma, ki mimobežno in na prvi pogled spomni na Dream Theater naslovnico albuma »Octavarium« (2005), deluje glede na izbrani naslov, katarzično in postapokaliptično. Orjaške krogle vpete na vrveh, nanizane druga za drugo v neskončni ravni vrsti, so pravzaprav uniformirani ljudje, brez »barve, vonja in okusa«, brez osebnosti, oropani vseh čustev in duhovnosti, kar pomeni, da je večno konspirativnemu Velikemu Bratu naposled uspelo vzpostaviti popolno kontrolo nad množico. Ravnovesja ekosistemov so uničena, prosto živečih bitij in rastlin ni več, letnih časov tudi ne, oziroma vlada nam le ena vrsta vremena. Nebo je vseskozi viharno, polnijo ga sivo-črni oblaki, čeprav iz njih nikakor noče deževati, medtem ko se je površje planeta Zemlja popolnoma izsušilo in se spremenilo v brezmejna prostranstva peščenih sipin. Točno tja gremo. Vsaj v kolikor se bo ta sistem, ki ga živimo, še naprej vzdrževal, tudi s sprožanjem vseh možnih absurdov, ki smo jim že priča v sedanjosti. Do uničenja nas samih. Planet seveda srečno preživi in se kasneje obnovi. Na srečo brez človeka. A to je že druga zgodba.
Ker je naloga takšnih recenzij v prvi vrsti ocenjevanje glasbe, se raje prestavimo tjakaj. World Trade so na prvencu izdanem leta 1989 ponudili izjemno zanimiv in svojevrstni glasbeni slog, ki je predstavljal posrečeno vez med nalezljivo muzikaličnostjo AOR glasbe ter progrockovskimi vzgibi, obenem pa je ponujal za tisti čas silno atraktivno produkcijo, ki je črpala navdih iz zvočnosti takratnih Yes albumov, kot sta bila »Big Generator« in kultni »90125«. Vse na njem je zvenelo izredno domiselno in detajlirano ter se sukalo po svojevrstnih tirnicah art pop rocka. Drugi album »Euphoria« je nagnil uteži v prid koketiranja s progresivnim rockom, ob tem pa ne čudi gostovanje pokojnega Yes basista Chrisa Squirea na dveh skladbah. Kmalu zatem se je rodil projekt Conspiracy, ki ga je Sherwood oblikoval z Squireom in je pravzaprav pomenil nadaljevanje zgodbe o World Trade, le da ji dodaš nekaj Yes aure iz obdobja albuma »Open Your Eyes« (1997).
»Unify« je dejansko v vsem kredibilen naslednik ere delovanja skupine World Trade med letoma 1989 in 1995, kot tudi njene postopne glasbene tranzicije v projekt Conspiracy. Prav tako pa se je slog komponiranja postavljen z obema World Trade albumoma ter dvema albumoma projekta Conspiracy, vtisnil v Sherwoodove stranske projekte, ki so tako v artizmu večkrat zveneli podobno. V mislih imam recimo Sherwoodovo sodelovanje z nekaterimi drugimi člani Yes v projektu Circa, kot tudi sodelovanje z bivšim Toto pevcem Bobbyjem Kimballom v projektu YoSo.
Ni odveč omeniti, da sta na drugi strani Bruce Gowdy in Guy Allison nekaj te World Trade glasbene agende kasneje prelila na svoje delovanje znotraj zasedbe Unruly Child, kar pa v začetni eri še ni prihajalo do takšne izraznosti, kot kasneje, pravzaprav kar v današnjem času, ko je skupina izdala še vedno aktualni studijski album »Can’t Go Home«, ki je izšel v začetku letošnjega leta.
»Unify« poznavalca predhodnih Sherwoodovih udejstvovanj, na čelu z njegovimi samostojnimi studijskimi albumi, torej v ničemer ne bo presenetil, bo pa zanimiv za slehernika, ki te glasbe še ne pozna. Novi album zadržuje svojskost in posebnost predhodnikov. Takoj veš, da stoji za njim Sherwood, ki ohranja funkcijo idejnega vodje in glavnega kapitana aranžiranja, komponiranja in oblikovanja zvoka. Kvartet izredno dobro funkcionira skupaj ter se zaznava. Kompozicije ne skrivajo kompleksnosti in mozaične strukturiranosti, kjer ekipa naniza več motivov in več ritmičnih ključev, ki so pretkano zlepljeni z domiselnimi prehodi, obenem pa vseskozi zadržuje tudi izjemno muzikalično dostopnost in poslušljivost. Tudi atmosfera in razpoloženjska stanja, ki so ujeta na tem izdelku, so posebna in zato v kreaciji drame docela vznemirljiva. Album nosi nemalo trenutkov spogledovanja z vselej kipečim Yes optimizmom, pri čemer pa Sherwood to pot znatno težje sanira »luknjo« glede oblikovanja večdelnih vokalnih harmonij pri kontrastiranju vodilnega vokala, saj je izjemen vokalni pečat, ki ga je ob tem puščal s svojim vokalom njegov nekdanji kompanjon Chris Squire, pravzaprav nenadomestljiv. Kakorkoli obračamo, izjemno lep in dovršen naslednik predhodnih dveh albumov, ki pooseblja tudi izvrstno kemično zmes in medsebojno instrumentalno ujemanje članov skupine. Ti seveda ne skoparijo s svojimi sočnimi vragolijami pronicljive virtuoznosti, a kot rečeno. V mejah, s katerimi ne presegajo okvirjev jasno začrtanega motivskega formatiranja, ki ostaja generator visokega muzikaličnega karakterja tega albuma.
World Trade – Unify (uradni lirični video):
Zasedba
Billy Sherwood – vokal, bas kitara
Bruce Gowdy – kitara
Guy Allison – klaviature
Mark T. Williams – bobni
Produkcija
Billy Sherwood & Bruce Gowdy
Seznam skladb
1. The New Norm
2. Where We’re Going
3. Pandora’s Box
4. On Target On Time
5. Gone All The Way
6. Unify
7. For The Fallen
8. Lifeforce
9. Same Old Song
10. Again
