Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Scar Symmetry
Založba: Nuclear Blast
Izid: year
Trajanje: 43:07
Ocena: 4.8/5
Scar Symmetry so, imenu navkljub, v sedmih letih obstoja skovali do sedaj pet zelo asimetričnih in različno prebavljivih izdelkov, ki so se, vsaj na zadnjih dveh ploščah, kar dobro zatikali v grlu. Po precej obskurno naporni epopeji Dark Matter Dimensions je tako postalo skoraj neverjetno, da bi šesterec iz švedskega mesteca Avesta sploh zmogel presenetiti z nečim, kar bi bilo trdno in bi v vsej svoji pompoznosti suvereno držalo vodo, pa vendar – presenečenja in še bolj čudeži se še lahko zgodijo! Letos je očitno eno tistih let, pa čeprav sem se samega poslušanja lotil previdno in z zdravo mero skepse.
Progresivnost ali navdihnjenost s progresivnim, ki vodi v glasbeno onaniranje in nekaj tako hladno racionalnega kot je djent? V zadnjem času sem bil deležen različnih pogledov na sam problem progresivnosti, sam pa bi izhajal iz trdne vere in premise, da so Scar Symmetry šolski primer progresivnega death metal benda. In kaj je progresivnega v petem nizu death metalskih pripovedk? Nedvomno mladcem ni možno oporekati tehnično podkovanost in idejno širino, katera odsevata njihovo determiniranost že od prvega dne dalje, če pa je ob tem v samem jedru plošče še koncept, potem je stvar toliko boljša. Vsebinsko je koncept plošče bobnar Henrik Ohlsson opisal kot težnjo, da bi razkrili skrite niti in kremplje vladajoče elite, ki upravlja z življenji in razmišljanji celotnega človeštva, da bi izpolnili svoj cilj popolne nadvlade celotnemu planetu. Tako se pred poslušalcem razpredejo zgodbe o vladah v senci, o tajnih krvnih linijah velikih despotov, Scar Symmetry pa si drznejo iti še korak naprej in ubesediti metafizično hegemonijo rase inteligentnih reptilov. Edina rešitev iz cikla temačne brezizhodnosti je, da se človeštvo predrami, s tem pa bi se vse spone nevidnega imperija lahko odpravile in vsi umi tega sveta bi sprali s sebe duh zasužnjenosti. Človeštvo sicer hrepeni po tem, da bi ostalo znotraj nekih varnih okvirjev, vladarji nove dobe pa nas v stanje uspavanosti zibljejo z medijsko hipnozo, kjer se v ospredje postavljajo stvari, ki v samem bistvu nimajo prave teže in pomena. In Scar Symmetry pozivajo k izstopu iz teh togih trhlih okvirjev, sam nevidni imperij pa obsijejo na svoj način z žarko lučjo, ki ji naj ne bi mogli oporekati. Vsebina je eno, kar pa pri glasbi dejansko šteje, pa je sama glasba.
Vso glasbo na plošči sta spisala kitarista Jonas Kjellgren, ki je obenem ploščo tudi produciral, in Per Nilsson, celota pa je svojo formo pridobivala med novembrom 2010 ter januarjem 2011 v Blacklounge in Abyss studiju, peta plošča pa je njihova druga, na kateri ni bilo dovolj le eno pevsko grlo. Karakterna razlika med kristalno jasnim in čistim vokalom Larsa Palmquista je vnovič podkrepljena z grlenim grmenjem glasilk Robertha Karlssona, ki zapolnjujeta vrzel za mikrofonom po odhodu Christiana Älvestama. Roko na srce – oba delo več kot prepričljivo opravita z odliko. Mojo, ki ga je imela skupina v Christianovih časih, je tako pridobljen nazaj, ko pa vzamete v ozir še dejstvo, da je sama godba dosti bolj organska in dovršena v vseh ozirih, postane jasno, da so fantje vnovič na pravi poti. Ni nepotrebnih rifov ali brezidejnih in puhlih solaž, temveč vseh 43 minut plošča poka zavoljo energije, ritma in eksplozij melodije, obenem pa Unseen Empire zmore snubiti tudi vse tiste ljubitelje glasbe, ki hrepenijo po pompoznosti, velikem arena zvoku ter nezamorjeni glasbeni zabavi. Unseen Empire ubira korak naprej od sicer potrebnega trenutka vnovične rekapitualcije čutov na plošči Dark Matter Dimensions, prekaša pa tudi zadnji studijski izlet s Christianom na plošči Holographic Universe. In to podkrepi vseh devet skladb na plošči, ki so v čistem ravnovesju med tehnicizmom, udarnostjo ter tekočim tokom melodije. Pa poudarimo še eno stvar: progresivno tenzijo, ki z umirjenim srednjim tempom drobi prek skladb, kot so Illuminoid Dream Sequence, Extinction Mantra, Domination Agenda ali pa The Draconian Arrival, ki niti malo ne uniči težke metrike uvodne The Anomaly, Seers Of Eschaton, Astronomicon ali pa sklepnim dejanjem s skladbo Alpha And Omega. Za vsak okus se kaj najde in izjemnosti tokrat ne manjka, prav tako pa se poslušalski vrhunci tokrat nehlinjeno nizajo en na drugega in vodijo v neizogibno končno ekstazo ter naelektrenost vseh živčnih končičev v telesu!
Misel lahko sklenem z dejstvom, da je okusov toliko, kot ljudi, moja zahtevnosti in vsebine vedno lačna duša pa se je tokrat s ploščo Unseen Empire dodobra nasitila. Album je izjemen, obenem pa se v srcu in mislih vnovič obnavlja vera v kot granit trdno švedsko metalsko sceno – seveda s še nekaterimi manjšimi hibami, ki pa jih izjemni izdelki kot je nov Scar Symmetry izdelek zasenčijo in kozmetično zgladijo! Katarza je torej popolna, ušesa pa so dobila nekaj, s čimer se bodo nedvomno hranila še precej časa! Unseen Empire je daleč od tega, da bi za hipec razočaral in vas pustil na suhem, zato poslušanje in posedovanje tega izdelka več kot le priporočam.
Recenzija je nastala v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija.
Zasedba
– Roberth Karlsson – grovli
– Lars Palmqvist – čisti vokali
– Per Nilsson− solo in ritem kitara, klaviature
– Jonas Kjellgren – ritem in solo kitara, klaviature
– Kenneth Seil – bas
– Henrik Ohlsson – bobni in tolkala
Produkcija
Jonas Kjellgren
Seznam skladb
1. The Anomaly
2. Illuminoid Dream Sequence
3. Extinction Mantra
4. Seers Of The Eschaton
5. Domination Agenda
6. Astronomicon
7. Rise Of The Reptilian Regime
8. The Draconian Arrival
9. Alpha and Omega
