Kraj: Jamski Dvorec, Postojna
Datum koncerta: 24.04.2008
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 12 €
Hrvaški blues trubadurji Little Pigeon’s ForHill Blues imajo za sabo že dobrih sedem let trosenja bluesovskih semenk zelo nenavadnega, če ne že prav čudnega okusa. Zagorski kvartet nenavadnih zabavljačev svojo unikatno interpretacijo bluesa gradi na prepričanemu eksperimentiranju z različnimi žanrskimi prijemi, od countrya preko spogledovanja z elementi jazza, vse do odsekanih ska ritmov. Hecno, a verjemite da niti malo zabavno. Nastop zagorskog kluba malih goluba, kot nam je zasedbo takoj pri uvodu v večer predstavil prvi mož zasedbe Tomislav Goluban, gre opisali kot skrajno nadležen prav po zaslugi zgoraj omenjenega žanrskega neravnovesja, ki v večplastnem neskladju, svoje sile združuje v sila neokusni glasbeni mineštri. S prisotnostjo zdravega kmečkega humorja, ki jasno izdaja, da zasedba izhaja iz hrvaškega glasbenega okolja, imajo Little Pigeon’s ForHill Blues še največ za ponuditi prav v obliki senazionalnim Tomislavovih pihalnih sposobnosti. Tomislav si za potrditev svoje vitruoznosti sposoja prav vse trike velikanov orgličnega bluesa od Sonny Boy Williamsona, Little Waltera, pa vse do njegovega osebnega favorita Sonny Terrya. Mali Goluban sodeč po energični igri gotovo nosi pljuča kapacitete kita, na žalost pa slednja, vsaj kadar pa je govora o petju, hitro splahni na raven mini grlice.
Tomislav se očitno dobro zaveda pomankljivosti svoje zasedbe, kar nas nazadnje tudi pripelje do čudaškega pristopa, s katerim je skozi večer neumorno nagovarjal malo številno publiko. Ta mu je usluge vračala v presledkih in kar se da zadržano, z redkimi izbruhi navdušenja, ki so v prvi vrsti botrovali Tomislavovim nadnaravnim pihalnim eksperimentom. Močno razvlečena ekshibicija Golubanovih potencialov je sicer večer odprla v velikem slogu, z na videz brezkončnim stresanjem dinamično razgibanih improvizacij, ki pa so v kaosu kasneje sledečega neorientiranega hrumenja kmalu metamofirale v bled spomin. Sedila je “poslastica večera”, nenavaden poklon herojem avstralskega rock & rolla v obliki Dirty Deeds Done Dirt Cheap. Z ostro odsekano ska ritmiko, ter s strani Tomislava močno vživete imitacije Bona Scotta. Težko je opisati občutke, ki človeka stresajo ob izpostavljanju tovstnim do nerazpoznavnosti zmaličenim motivom, a ko že bežen pogled proti odru ujame Tomisava v svojem elementu, kot balerina raztegnjenega po dolgem in počez, si ne moreš kaj, da ne bi strica razveselil vsaj z majčkenim priznanjem za srčnost. Konec koncev potrebuje izvajalec za ukrotitev v ušesih še dodobra udomačenega Angusovega rifa dokaj zajetno bero poguma. Če česar, potem jajc Tomislavu gotovo ne manjka, niti ob žalosti kompozicije Don’t Bring Me Down, ki je, z izjemo lepo kontroliranega zvena orglic, še enkrat več bolj kot ne neopazno švignila mimo nas.
Prvič nas je blues v pravem pomenu besede doletel v obliki Pigeon’s Flight, ki je po dobrih dvajsetih minutah mrtvila, končno usekal v za blues značilni karakterno ojačani maniri. Z odlično kitarsko igro, dostavljeno na polno, je nenadoma eksplodiral tudi Krunoslav Dobričević. Fant se na vsake toliko časa očitno rad razleti po celotni dolžini kitarskega vratu. Kljub kopici nadušujočih prebliskov mladega kitarista, pa kar se šopirjenja z improviziranjem tiče, absolutni “gazda” v jati naših zagorskih krilatežev vselej ostaja gospodič Goluban. Ko se inštrument Tomislavu zalepi za zgornjo ustnico, prostora za šalo hitro zmanjka. Goluban namreč premore neverjetno širino svojega ustno harmonikakega dometa. Tako se je bilo moč skozi Zagorski Cug recimo popolnoma uživeti v sopihanje lokomotive, medtem ko je že prej omenjena Pigeon’s Flight navdušila z sijajno orglično imitacijo goloba! Podobne nege, sicer malce bolj Waltersko inspirirane, sta bili deležni tudi 0,5 in Golden Fish, medtem ko se je stara Washboard Sam klasika Diggin’ My Potatoes predstavila kot popolno nasprotje nesramnosti izvirnika, ki je iz sivine povprečja ni uspelo izvleči niti odlično razpoloženemu Tomislavu.
Little Pigeon’s ForHill Blues so torej tako hecni, kot pogumni, a kaj ko na žalost večinoma tudi sila neatraktivni. Velik delež te neatraktivnosti gre gotovo tudi na račun njihovega vstrajanja pri uporabi hrvaškega jezika, ki tovrstnemu načinu glasbenega izražanja prej škoduje kot koristi. Zasedba zato nehote daje vtis precejšnje nepristnosti, ki ga mojstrstvo Tomislava Bolubana pač preredko preseka. Po drugi strani pa fantje v poslanstvo prvovrstnega obujanja tradicije country/delta bluesa vlivajo toliko srca, volje in navdušenja, da jim zgoraj omenjene pomankljivosti v živo resnično težko zamerimo.
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih
Setlista
1.Sv Rok 2.Dirty Deeds Done Dirt Cheap 3.Don’t Bring Me Down 4.Riverside 5.Pigeon’s Flight 6.Ya Ya 7.0,5 8.Spread The News Around 9.Golden Fish 10.Diggin My Potatoes 11.Mr. B. 12.T-Train 13.Zagorski cug 14.Messin’ With The Kid 15.Just Your Girl 16.Goodbye Little Girl —-dodatek—- 17.Bourgeious Blues 18.Dust My Broom
Galerija slik
