Kraj: Ljubljana / Celica / Slovenija
Datum koncerta: 14.12.2007
Število obiskovalcev: 20
Cena karte: prost vstop
Petkovi večeri preživeti v hladnem objemu avtonomne cone ljubljanske alternativne scene, torej Metelkove, že dolgo niso del ustaljene prakse mojega vikendaškega odkapljanja, a vendarle sem se včeraj zvečer odločil za obisk tega danes že kar preveč obljudenega shajališča mladih bolj kot ne obupanih izkalcev “nepozabnih” alkoholiziranih avantur. V Celici, pri tujih obiskovalcih naše prelepe prestolnice nadvse priljubljenemu hostlu, se je namreč odvijal nastop zanimivega tria, ki sliši na ime Blues On. Trio komplet že na pogled zelo hecnih dveh stricev in ene malce bolj prestrašene tete je imel marsikaj za povedati, v bistvu celo tako zanimivega da se nas je do pol devete zvečer nabralo že kakih dvajset kot po naključju zbranih padalcev, ki smo bili priča nadvse pestremu glasbenemu večeru.
Blues On v trio formatu resda godejo šele kako dobro leto, a po zagotovilih nespornega vodje zasedbe Petra Pocka naj bi šlo za skrajno disciplinirano in izkušeno druščino glasbenikov, ki so se dolga leta kalili v raznih domačih kot tudi tujih zasedbah! Situacija seveda kar kliče po detaljnem pretipavanju ozadja teh drznih trditev, ki so se kmalu pokazale za še kako resnične. Brez dvoma gre tule za unikatno pristopanje h glasbenem izražanju, nekakšnemu prvinskemu raziskovanju starih motivov, ki z vohljanjem po koreninah v pravcatem unplugged stilu od izvajalca zahteva zvrhano mero kontrole, srčnosti in na koncu seveda tudi samozavesti. Blues On se pravzaprav ne odpravljajo na odkrivanje nekih revolucionarnih redefiniranj glasbene preteklosti, kar je seveda tudi prav. Se pa trio popolnoma zaveda svojega dolga do zapuščine velikanov kot so Jimmie Cox ali Sandy Denny, kar je konec koncev moč občutiti tudi v njihovem načinu izražanja.
Petrova druščina je petkov obisk Celice razdelila v dva vsebinsko zelo različna dela, prvega prežetega s pretežno prirejenimi glasbenimi motivi in drugega z močnejšim poudarkom na izvajanju avtorskega materiala. Večer je minil v umirjenem tonu sprehajanja skozi country in blues vode, kjer je vseskozi kraljeval kristalno jasen slide Pockove kitare. Peter Pock je pogumen človek. Udobno nameščen v mnogovezju audiofilskih pripomočkov se je nedvomno opogumljen tudi s kozarčkom piva odločno spopadal z bolj in manj znanimi skladbami, ki so pod budno taktirko “velikega Peta” vedno prinašali obilo razlogov za zadovoljstvo. V tako domačnem ambientu smo z veseljem prisluhnili srčnim izvedbam Coxove Nobody Knows You When Your Down And Out, tradicionalnega napeva Going Down This Road Feeling Bad sploh pa hecno dostavljene Action Man, ki je prekipevala od humornega obravnavanja raznobarvnih muzikalnih prijemov. Ob ubranem kitarskem brenkanju, prepojenem z aromo ameriškega juga, izrazito izpostavljenemu slide poplesavanju, ostaja ena poglavitnih vrlin zasedbe tudi večglasno vokaliranje, ki predvsem po zaslugi kontrastnih barvnih odtenkov, zaprašenim glasbenim motivom dodaja ščepec prepotrebne svežine.
Večer je tako minil prehitro. Blues On so s samosvojim nastopom povsem prepričali slehernega obiskovalca včerajšnjega glasbene ekskurzije v glasbeno preteklost. Nadvse dobrodošla izkušnja, ob kozarcu rdečega vina in zapeljivem nagovarjanju akustilne glasbe več kot okusno popotovanje, ki ga priporočam vsakemu pravemu ljubitelju kvalitetne akustične godbe!
Besedilo: Daniel Pavlica
Setlista
1.Nobody Knows You When Your Down And Out 2.My Walkin’ Shues Dont Fit Me Anymore 3.Nine Pound Hammer 4.Action Man 5.Im Going Down This Road Feeling Bad 6.Make Me A Pallet On Your Floor 7.Big River Blues 8.House Of The Rising Sun 9.Mama Mi Ne Pusti
Galerija slik
