Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Barni Band
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 45:32
Ocena: 3.5/5
Barni Band, skupina vokalista Aleša Boroša, s stalnim bivališčem v Rogaški Slatini, streljaj stran od domovanja njihovih mnogo bolj razvpitih rojakov iz Rogatca Mi2, je po skoraj desetih letih le spravila skupaj svoj sveži, skupno tretji, studijski dokument. Skupine se nemara kdo spomni po uspešnici Naša pesem iz leta 1999, ki je izšel na prvencu »Jutro pojutrišnjem«. Temu je sledil album »Drugi krog« (2003), potem pa je, kot omenjeno, sledil dolg premor devetih let.
Novi album »Veseloigra« je novo, od glave do pete, avtorsko delo Aleša Boroša, ekipa Barni Band, ki je sodelovala pri sooblikovanju albuma, pa je osvežena. Borošu delajo družbo v ekipi danes še kitarist Boštjan Imenšek, ki sodeluje na koncertih nastopih tudi z zasedbo Mi2, Boštjan Selič (bas kitara) in Sandi Kampuš (bobni).
»Veseloigra« je nadaljevanje zgodbe z albuma »Drugi krog«. Vezi med njima so vsekakor logične, integralni vezni člen pa je vokalni pristop Aleša Boroša ter seveda njegov princip pisanja glasbe in poezije. Ker pa so danes novi časi in ker je med albumoma prepadnih devet let razlike, je seveda »Veseloigra« v zvočno produkcijskem oziru občutno nadgrajen album. Produkcijsko je Barni Band dozorel. Album »Veseloigra« se lahko pohvali z odlično uravnilovko med instrumenti, pronicljivim plasmajem klaviatur, ženskih spremljevalni vokalov, celo trobente, kar daje skladbam točkovne poudarke. Tu so dodana okrasna ličila klaviatur in kitare. Album nosi pravi občutek živosti, prave mere dinamičnega utripanja, zvočna slika je organska, topla, njeni gradniki so jasno kontrastirani in zategadelj je album zvočno zapolnjen.
V glasbenem oziru so Barni Band ostali tam, kjer stojita prva dva albuma.Na novem albumu se čuti izdatna mera lagodja v času njegovega ustvarjanja. Skupini se nikamor ni mudilo, ustvarjala je brez pritiskov, zato je bilo dovolj časa, da je ustvarila album elementarne izrazne raznolikosti med vodilnimi motivi skladb. Le te nosijo klasično šablono komponiranja: kitica-refren v dveh dve ponovitvah, opcijski pred-refren, srednji instrumentalni del in ponovitev refrena, ogrodje spremljave tvori slečen kitarski zvok, poudarjeno rockovsko izpostavljen, v »Ni potrebno da me ljubiš«, obarvan retro-nostalgično (fraza v kitici in ritem pod njo vlečeta rahlo na The Rolling Stones figure). Verzi ne skrivajo pridiha mačizma, kar v oziru Aleša Boroša ni nikakršna novost, vsekakor pa s precej manj občutka izpovedne naivnosti, ki jo po novem nadomeščajo precej bolj zrele rešitve v postavljanju verzov. Presledek devetih let je na moč dobrodošel tudi zato ker, so ideje profilirane v skladbah optimalno. Osnovno formo takšnega samega aranžiranja skladb, kot ga nosi »Veseloigra«, bi v svoji avtorski zgodbi brez težav izkoristili tudi Mi2.
Tu pa je še en element, ki ga ne smemo pozabiti in ki občutno vpliva na zunanjo podobo skladb. Vokal Aleša Boroša. Nižje intonirano in pritajeno grleno nosljanje. Tako kot na prvencu, ali albumu »Drugi krog«. Le, da funkcionira na tretjem albumu precej bolj učinkovito. Precej lepše je vpet v samo formo skladb in zato učinkuje precej bolj prepričljivo, kot nekoč. So pa specifike vokalne interpretacije pač sito, ki preceja fanovsko bazo poslušalcev. Boroš vv okalnem oziru ne more biti ne Chris Rea, še manj Mark Knopfler, lahko pa je Zoran Benčič iz Velenjčanov Res Nullius, če še ne veste kam pes taco moli.
Torej. »Veseloigra« je trivialen klasično zveneč rockerski album, ki ne potrebuje Einsteina, da bi ga razvoziljal. »Udarja« v poslušanju na prvo žogo in uspešno vrača skupino Barni Band med žive. Primeren je za poslušanje ob slehernem trenutku dneva. Sproščujoč, brez izpadov pretencioznosti, zveni stvarno in prizemljeno. Je ušesom nalezljiva retro-nostalgična zgibanka pravega slovensko zvenečega rock sentimenta, z občasnim kančkom blues kozmetike (zasanjani »valcer« Fender moj razštelani), ki jo bodo (potencialno) brez težav osvojili tudi valovi radijskih frekvenc.
Zasedba
Aleš Boroš “Barni” – vokal
Boštjan Imenšek – kitara, spremljevalni vokal
Boštjan Selič – bas kitara, spremljevalni vokal
Sandi Kampuš – bobni, spremljevalni vokal
SODELUJOČI GLASBENIKI;
Peter Baroš – klaviature
Damjan Mašera – trobenta
Blaž Črnivec – ritem kitara (skladba št. 9)
Špela kregar – spremljevalni vokal
Barbara Rehar – spremljevalni vokal
Sara Širok – spremljevalni vokal
Mojca Žerak – spremljevlani vokal
Produkcija
Drago Popovič & Barni Band
Seznam skladb
1. Strašno dober dan
2. Ni potrebno, da me ljubiš
3. Lahko noč, frendica
4. Na Boč pada noč
5. Fender moj razštelani
6. Cuba libre
7. Rohitsch Sauerbrunn
8. Stara šola rokenrola
9. Veseloigra
10. Malo sonce
11. Zahvala
