Waiting In The Wings
Izvajalec: Seventh Wonder
Založba: Lion Records
Izid: year
Ocena: 4/5
To je neverjetno! Čudežni skandinavski otroci, ki “prekmalu” zorijo in odraščajo. To pot so odrasli v “sedmo čudo”. Seventh Wonder udarjajo s popolno nadgradnjo lanskoletnega prvenca “Become” (2005)! V vseh pogledih! Kompozicijsko, v sami tehniki igranja, produkcijsko in atmosferično! Za snemanje “Waiting In The Wings” se je tem sila ambicioznim mladim čudežnim otrokom ali odraslo povedano švedskim progresivnim metalcem, pridružil pevec Tommy Karevik, ki je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev opazne nadgradnje kvalitativnega izraza novih Seventh Wonder. Njegov vokal je topel, mehak in čuten. Zna energično eksplodirati in vselej sprostiti tenzijo, skozi izjemen občutek subtilnosti.
Gre za progresivno metalski album od glave do pete. Tehnično izredno kompleksen in pisan na kožo vsem, ki ljubite brezhibno popolno! Torej svetlobno hitro odigrano in obenem čisto ter maksimalno melodično. Popolnoma čisto in “v piko” usklajeno. Lestvice, arpeggio-i, medsebojno navzkrižno mitraljiranje med solažami klaviatur in kitare. Dihanje ritem linije! Nič manj zahtevno kot pri Dream Theater! Preverite uvodni del in v njem delo ritem linije naslovne skladbe! Ali energični izhodni del Walking Tall, kjer se bas kitara kar bliska v svojem ekstremnem solističnem divjanju. Da solirajo prav vsi!
Kaj hudiča si drznem reči… Dream Theater? Kakor za koga! Vendar pa je razlika izjemna. Za slednje mora človek včasih biti 100% pripravljen, narediti predhodno za povrhu še posebno tehniko sproščanja, da mu ti potem ne zavozljajo živcev do konca v brezupni v gordijski vozel, česar pa se nikakor ni za bati kadar se vrti v CD predvajalniku novi Seventh Wonder album. Seventh Wonder delajo izjemno okusen progresivni metal. Lomljenje ritmov, nenadne spremembe v tempu ritmov, kontraritmi, vsa izvedba članov skupine je dlakocepsko izpiljena. Vse je tukaj. Vse bravurozno sije v vrhunskem instrumentalnem prepletu! Vse diha stoodstotno! Album je tisti pravi, ki ga lahko glodaš in glodaš pa nikakor ne prideš do konca. Potrebno je torej več časa, da ga osvojiš.
Glede kompleksnosti? Je morda koga že strah postalo, da ga lahko ob tem “peče” glava? Nikar! Ravno v tem je čar Seventh Wonder. Fantom namreč uspeva, ob tehnično izredni kompleksnosti vseskozi ohranjati rdečo nit, ki je dostopna povprečnemu poslušalcu. Torej fantje napletajo motivske preklope sila prefinjeno. Tega mnogokrat tovrstne skupine niso sposobne in v želji po izkazovanju in dokazovanju svojih ročnih spretnosti razcefrajo dinamiko komadom in ubijejo njihovo fluidnost ter s tem magijo. Seventh Wonder tega ne poznajo! Kako to dosegajo. Zelo uporaben trik je ta, da se rade prikradejo v slog powermetalske tirnice, a pozor. Ne tiste nemških surovežev, pač pa tirnice po katerih atmosferi in zvoku vozijo bendi tipa Stratovarius ali Sonata Arctica. A tega je ravno za bežen priokus! Je pa pomemben faktor ki “mehča” kompozicije, da te lepo tekoče tečejo skozi ušesa. Drugi pomemben dejavnik je izredno topla in čutna vokalna linija, svetlobna leta oddaljena od potencialnega “sinusoidnega” piskanja, ki bi najedalo v visokih legah. In tretja zelo pomembna je ta, da se ne kitarist ne klaviaturist nikakor ne drzneta pretiravati v izkazovanju svojega znanja. Torej soliranje da! A s strogo postavljeno zgornjo mejo umiritve v zgradbah skladb! Četrti faktor je tisto, kar bi potrebovali danes tudi Dream Theater! Kompaktno delo klaviatur, torej nasprotje krhkosti. Včasih delujejo v zvočni zavesi, ki jo gradijo, kot bi bil z nami cel simfonični orkester (kvaliteta Symphony X) in s tem dobiva “Waiting In The Wings” pridih epskosti in pompoznosti.
Če bi iskali približek, nek adekvat ali bolje rečeno, da navržem skupino za orientacijo, ki vas bo pomagala usmeriti k zaključku kdo približno Seventh Wonder so (poleg dejstva da dejansko so “sedmo čudo”) po konstrukciji komadov in atmosferi, bi bilo morda še najmanj drzno razglasiti za to skupino Američane Symphony X. A z bolj sofisticirano produkcijo rifovskega sekanja, za razliko od ostrga “shreddinga” Michaela Romea (sledite uvodu Banish The Wicked za primerjavo obeh skupin)! Cela plošča je odsekana na izjemnem kakovostnem nivoju in vsaka skladba je ločeno poglavje zase. V vsaki se zgodi namreč toliko stvari obenem, da se resnično ni mogoče niti za hipec dolgočasiti. Po tehnični izpiljenosti so Seventh Wonder dejansko sama “špica” današnjega “progressive” metala. Skladba Devil’s Inc. opomni v svojem pričetku, ko se skupina sprehaja v linijah “med toni”, drzno na psihotičnost starih dobrih Fates Warning. Temu sledi seveda prelep melodični refren!
Kitara se v solažah približuje umetelnosti Y.J. Malmsteena. Kajpada saj gre za skandinavsko kitarsko šolo. Včasih celo deluje kot bi Malmsteena postavil v soliranje k Symphony X, če veste kaj želim povedati. Skupina ima izjemen občutek za ohranjanje ultra melodičnosti. Superlativov preprosto ne zmanjka. Skladbe vam bodo odpihnile možgane. Kajti, ko si zavrtiš “Waiting On The Wings”, preprosto ne moreš verjeti vsej popolnosti albuma. Na vseh frontah. Zvočni, kompozicijski, izvedbeni, atmosferični, kar pomeni da imamo dinamično izredno valovit album pred seboj, ki niza raznovrstna razpoloženjska občutja kot za šalo. Neverjetno ob tem je, da Seventh Wonder zvenijo izredno resnično. Vzdušje je skandinavsko. Torej ščepec mračnjaštva, skombiniran z Symphony X “driveom”, melodičen “clean” vokal, ki je močan v slehernem registru. Intenziteta ki ne popusti.
To je album in to je skupina za vse, ki iščete melodično popolnost na najlepši možni način skombinirano z visoko naelektrenostjo uporabe igračk, ki postanejo v rokah fantov Seventh Wonder prav nevarno orožje, ki razbeljeno bljuva pravi pravcati progresivno metalski ogenj, ki se brezhibno iskri v vsej bombastiki, katero ponuja dejstvo “rock”! Seventh Wonder so skupina, ki jo je vredno vzeti pod drobnogled in slediti njenemu razvoju tudi v prihodnosti. “Waiting In The Wings” brez najmanjše šale premika in širi meje tehničnega dometa, ki so ga postavile progresivne skupine v devetdesetih, nadvse ambiciozno in brez slehernega spoštovanja do renomiranih vzornikov, le navzgor! Le kaj bo prinesel naslednji album.
Zasedba
Tommy Karevik – vokal
Johan Liefvendahl – kitara
Andreas “Kyrt” Söderin – klaviature
Andreas Blomqvist – bas kitara
Johnny Sandin – bobni
Produkcija
Tommy Hansen
Seznam skladb
1. Star Of David
2. Taint The Sky
3. Waiting In The Wings
4. Banish The Wicked
5. Not An Angel
6. Devil’s Inc.
7. Walking Tall
8. The Edge Of My Blade
Trajanje albuma: 51:27