We Blame The Empire: Aero

0 1,161

We Blame The Empire bodo z drugim albumom predvsem navdušili ljubitelje modernega metalcora. Album se lahko pohvali z dobro mero udarnosti, melodičnosti, emocionalosti ter vložki elektronike.

Založba: Animals Mosh Harder Records
Datum izida: 13. 4. 2020
Dolžina albuma: 40.03 min
Zvrst: metalcore

Avstrijska scena že nekaj let skuša prepričati, da je močna tudi v metalcoru. Verjetno se mnogi spominjajo obetavne The Sorrow, ki so nanizali nekaj albumov in dobili mednarodno prepoznavnost. Po The Sorrow se je rodilo kar nekaj skupin. Metalcore je namreč glede na koncertno dogajanje precej velika stvar v Avstriji. Med bolj obetavnimi skupinami so tudi We Blame The Empire.

Mlada skupina, ki prihaja iz mesteca Vöcklabruck, je že nekaj potenciala pokazala s prvencem “These waves won’t take me” leta 2017, letos pa je skupina najavila drugi album Aero, s katerim seveda nadaljuje svoje poslanstvo, obenem pa želi pokazati neko nadgradnjo prvenca.

Aero torej ponuja 10 skladb, ki se zvrstijo v približno 40 minutah. Skladba Updraft udari brez zavor, kot se tudi za otvoritvene skladbe spodobi. Pojavijo se asociacije na As I Lay Dying, August Burns Red, Betraying The Martyrs idr. Precej rušilno, kjer še ni spevnih vokalov. Se pa pokaže že melodična stran s strani kitare ter dodatki elektronike. Jasno je, da We Blame the Empire želijo zveneti čimbolj moderno. A po eni skladbi je težko sklepati.

Že pri drugi skladbi Revelations dobi agresivnost protiutež z uporabo spevnih vokalov, katere prispeva kitarist Moritz Osterer. Gre sicer za precej standarden metalcore komad, ki bi lahko služil kot videospot zaradi izstopajočega refrena. A še bolj za poudarjanje nežne strani je na voljo že naslednja skladba Decisions, pri kateri je refren še toliko bolj v ospredju. Več udarnosti vpeljejo s skladbo Impact, ki ponovno s spevnim refrenom deluje, da se je skupina precej zgledovala po kakšni priznani ameriški metalcore zasedbi, kot so recimo As I Lay Dying ipd.

Resda se We Blame The Empire držijo nekega stila, a treba je priznati, da so precej razgibani. Z vpeljavo raznih elektronskih dodatkov, klaviatur se kaže neka raznolikost, predvsem pa je lahko toliko bolj poudarjena emocionalnost. Dober primer tega je skladba Distress Call. V drugi polovici albuma se zdi, da je emocionalna stran le bolj poudarjena. Spevnih vokalov je več, kar še posebej pride npr. do izraza v skladbi Stay With Me, kjer je emocionalnost poudarjena dodatno s klavirskim zaključkom. Album se ne sklene udarno, temveč na najbolj nežen način z akustično Silent Throne.

Kljub močni emocionalni komponenti se besedila usmerjajo tudi v družbeno kritiko in okoljevarstveno problematiko, kar je zadnja leta precej pereč problem, na katerega opozarjajo mnogi bendi.

We Blame The Empire bodo z drugim albumom predvsem navdušili ljubitelje modernega metalcora. Album se lahko pohvali z dobro mero udarnosti, melodičnosti, emocionalnosti ter vložki elektronike. Temu primerna je tudi moderna zvočna slika. Vsekakor je zaznati potencial, da skupina lahko doseže večji delež poslušalcev, če bo seveda pokazala neko vztrajnost in ustvarjalnost.

Seznam sklad:

  1. Updraft (04:05)
  2. Revelations (04:10)
  3. Decisions (03:56)
  4. Impact (3:43)
  5. Distress Call (03:45)
  6. Showdown (03:47)
  7. Stay with Me (04:33)
  8. Innervision (03:45)
  9. Pathways (04:08)
  10. Silent Throne (Acoustic) (04:07)

Zasedba:

Sebastian “Borsti” Penninger – vokal
Moritz “Moli” Osterer – kitara, vokal
Dominik Bucar – bas
Lukas “Prilli” Prielinger – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki