Izvajalec: Mist Season
Založba: Seacrest Oy
Izid: year
Trajanje: 77:04
Ocena: 4.3/5
O Skandinavcih kot glasbenikih ne mislim izgubljati besed. Ne le dandanes, temveč že dolgo časa prevladujejo v vseh glasbenih žanrih, ki poznajo več kot le štiri akorde, pa najsigre za jazz, (progresiven) rock ali metal in njegove brutalnejše različice, ter kakršnokoli mešanico vseh naštetih. Švedi morda v zadnjem obdobju izstopajo na vseh nivojih, vendar jim Finci brez težav sledijo. Upam si celo trditi, da imajo Finci določene atribute, ki prekosijo celo Švede. V finskem jazzu je najti najbolj naravni pristop h glasbi, kar jih je. Skozi jazz je tudi nekako najlažje ponazarjati naravo, vendar nekaterim uspeva aktivnejše forme jazza, kot je recimo fusion, predstaviti na popolnoma obraten način, kakor to počnejo ameriški Niacin ter sinestetično pripraviti vse čute čutiti naravo.
Mist Season, finski sekstet iz Hämeenlinne, je eden vodilnih, ki stoji na protiuteži sintetičnim fusion bendom (pa ne, da je z njimi kaj narobe). Kljub občasni uporabi elektrike pri kitari in klaviaturah uspejo glasbeniki ustvariti organsko celoto, ki nazorno prikazuje prav to, kar Mist Season želijo prikazati – finsko pokrajino in njeno neokrnjeno naravo gozdov ter snežnih iger narave. V ta namen vključujejo v svojo glasbo še nemalo finskih folk in etno prvin, kar seveda pripomore k slikanju miselne slike zasneženih idil Finske. Tako je nastal tudi drugi album “Woodlands”, ki že z naslovom razkriva tematsko okolje kar 15 komadov. Po gozdnem blodnjaku tako poslušalec hodi celih 77 minut, s tem da med svojim sprehodom doživi vse – prelepo jutranjo petje ptičev na vejah, padanje kep snega na njegovo glavo, spopad z medvedom, rokovanje z znamenitim bigfootom. Občasno namreč glasbeniki zaidejo iz resničnega v mitološko ozadje Finske z nekoliko srednjeveško navdahnjenini aranžmaji, kar le še popestri že tako raznolik zdaj ne le prostorski, temveč časovni zemljevid Finske. Z inštrumentalno glasbo Fincem ne uspe le pričarati prostora, temveč posežejo še v četrto dimenzijo ter nam pripravijo potovanje po času.
Skladbe so tako od prve do zadnje skozi cel album preprosto popolne. Včasih celo preveč popolne in za nameček sem in tja celo naivne. Brez dvoma gre za izredno nadarjene glasbenike, vendar prevečkrat ostanejo le prijetni, kljub odličnemu vizualnemu efektu, ki ga povzroči njihova glasba v poslušalčevi glavi. Ne upajo poseči izven svojega prijetnega okrožja ter zlomiti kakšnega drevesa v svojem gozdu ali ustreliti zajca, ki nič hudega sluteč skače po belem snegu – temu bi rdeča sem in tja čisto lepo pristajala. Ne upajo narediti koraka več in tvegati s kakšno potezo, ki bi morebiti uničila zastavljeno finsko idilo, saj ne želijo stopiti iz okvirja realne podobe ter vstopiti v abstraktno, s čimer bi naredili Finsko tako dih-jemajočo, da ne bi potrebovali več ne fotografij ne pokrajinskih slik. Čeprav je tako njihova naslikana Finska noro resnična s prekrasnimi motivi, ostane le to. Glasba Mist Season da s tem prednost spoznavni funkciji, ki bi jo morala nekoliko žrtvovati za estetsko. Vsekakor je impresivno, da je uspelo Fincem v glasbo vnesti tolikšno mimetičnost, vendar je glasba nad vsem abstraktna in estetska in preveč tega ji je odvzetega.
Woodlands je kljub vsemu neverjeten izdelek, ki je lahko zgled kateremukoli jazz in fusion ustvarjalcu. Mozaik klavirja, kitare, saksofona, trobente, bobnov in basa je v vseh pogledih brez manjkajočih delcev; tiste potencialne luknje zapolne še cel kup gostujočih glasbenikov, ki polnejo praznino s klarinetom, harmoniko, tablo in flavto, ki dodajo k etno in folk prvinam. Vsi se med seboj popolnoma prilegajo, le končna slika ni tako navdušujoča, kot bi lahko bila. Vseeno so Mist Season eden najbolj prijetnih bendov, kar sem jih kdaj slišal. Tudi, ko se spustijo v težjo fuzijo, ostane njihova glasba svetla kot blesk snega v soncu in pozitivna kot vsako jutranje ptičje petje. Zato so Finci zagotovo za vse, ki si želijo raziskati finske gozdove, spoznati bigfoota in peti s ptiči pesmi svitanice, brez da bi si dejansko plačali letalsko karto do tja, pa še takrat sestanek z bigfootom in vštet v ceno. Tako vam ne bodo hvaležna le ušesa ter nasploh vsi ostali čutilni organi, temveč tudi vaša denarnica.
Zasedba
Keijo Hakala – bas kitara
Timo Kajamies – klaviature
Jukka Pitkänen – trobenta
Kimmo Pörsti – bobni, tolkala
Kari Rantakallio – saksofon
Tommi Varjola – kitare
Gostujoči glasbeniki:
Asmo Jaakkola – klarinet
Veli-Matti Järvenpää – harmonika
Rafael Tejada – tabla
Mikael Berglund – bas kitara
Thomas Berglund – električna kitara
Bo Hallgren – klaviature
Ã…ke Eriksson – bobni
Produkcija
Mist Season
Seznam skladb
1. Far Away from Home (5:43)
2. Cartway across the Branches part I (4:26)
3. Daylite Sprite (4:48)
4.Cartway across the Branches part II (2:16)
5. Dance of the Miststress (4:37)
6. The Six Spruce (4:48)
7. Flowers of Asia (5:21)
8. Dawn (4:36)
9. Vexplorer (4:12)
10. Cartway across the Branches part III (5:10)
11. Woodpecker the Mocker (2:59)
12. Skyward Leafage (8:17)
13. Cartway across the Branches part IV (2:54)
14. Garden of Beruwela (5:52)
15. Tears of Woodland (9:52)
