Zenith
Izvajalec: AtmOsfear
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 71:28
Ocena: 5/5
“Zenith” je novi album progresivnih metalcev iz Hamburga (Nemčija) AtmOsfear.Skupina, ki obstaja še od leta 1996 s komaj tretjim albumom kariere. Gotovo v tem primeru ne gre za profesionalce, ki bi živeli od glasbe. Razen, če so glasbeni učitelji, ali studijski glasbeniki. No hotel sem reči: “profesionalno” v smislu pisanja lastne avtorske glasbe. In prav to je poanta AtmOsfear. Pisanje avtorske glasbe s skoraj “nič” zaslužka.
Zakaj niso AtmOsfear vzbudli pozornost v času, ko so z izdajami sredi devetdesetih dvigovali prah njihovi rojaki Vanden Plas ali Poverty’s No Crime, ostaja še danes enigma. “Zenith” namreč dokazuje, da gre za skupino iz pravega testa, ki še kako uspešno odpelje in zapelje s svojim glasbenim pristopom zahtevnejšega poslušalca.
Na “Zenith” so fantje svoje aranžmaje razvlekli. Tako smo dobili pravzaprav same suite. Mini ali maksi. Postrežba je na dlani.. Zadnja Spiral Of Pain (s konceptom, razdeljena na 4 dele) šteje skoraj pol ure v dolžino. Temu v prid se je, glede na zadnji studijski album – šest let starejši “Inside The Amtospehere” (2003), nekoliko potuhnil značaj “metalskosti”, skupina pa je spravila od sebe album, ki se lahko pohvali z najbolj presunljivo atmosfero doslej. Lahko rečemo tretji album v karieri. In najbolj zrel album kariere. Tudi do potankosti dovršen in izrazno izkoriščen. Mračen do obisti. Prave kataklizmične konotacije. Z ubrano zmesjo najkvalitetnejšega instrumentaliziranja, ki ga zahteva današnji domet progresivnega metala.
Tipični trdi riffing, ki je znan za nemški prog metal pristop, je v produkciji potuhnjen. Zlasti zaradi razvlečenih aranžmajev, ki v srednje umirjenih delih pridobivajo na visoko atmosferičnem vzdušju, kjer izstopajo zlasti klaviature s tvorbo turobne zvočne zavese ozadja. Ta zavesa odlično opremlja togotno kitarsko sekanje in v svojem imenitnem dialogu vleče najboljše značajske lastnosti skupin Evergrey, Pain Of Salvation ali Threshold.
Možje seveda ne ubežijo nekaterim podobnostim z Dream Theater, zlasti v nekaterih prehodih. Njihovi epi držijo vseskozi rdečo nit in strogi fokus. Kljub dolgim minutažam, ki jih dosegajo, ohranjajo kompaktnost in visok nivo melodične izklesanosti vodilnih motivov, ki ne cepijo pridigarske glasbene vsebine te zasedbe.
Produkcija je temačna. Skozi celih, dobrih in (hop’la konop’la!) debelih 71. minut. Človeštvo in planet Zemlja, kot ga poznamo dobrih 10.000 let, izginjata. Hitreje, kot je bilo predvideno. To lahko občutimo vsak dan. Teater se odvija pred očmi. Na vseh segmentnih človeške družbe. Človeštvo izginja za venomer, planet zapisan ekološki katastrofi, pa se bo nemara regeneriral, a vprašanje koliko milijonov let bo potreboval za to. Prignali smo ga do konca. Prignali smo do konca sami sebe. Moralno razvrednoteni in čustveno pohabljeni izkoriščamo kratkoročno druge, ponujamo sebe na izkoriščanje drugim, smo prazne duše, praznih obrazov, praznih motivov, nizkih dejanj. Sužnji sistema pogube, ki ga generiramo sami. Virus,ki bo na koncu izkoreninil samega sebe. Upanje leži v uničenju človeške rase .Enkrat za vselej. Album je črn in vodi v popotovanje od koder ni vrnitve. In to je najbolj privlačna stran njegovega izraznega dosjeja. Kataklizma. Ogledalo resnice? Pustite se zapeljati.
Skladba “Reawakening je odlični instrumental, ki sproži v svojem nepopustljivo vzdražnem vstajenju črnega značaja in odličnem dialogu, kot ga narekuje nizanje zgodbe preko peklenskega riffanja kitare ter pestre palete uporabljenih motivskih vzorcev na klaviaturah, avanturo spontanosti, kot si jo želi sleherni pravi konzument progresivnega metala. Prog metala, ki ne sme zlesti s prve v uho, pač pa glasba raste s teboj. S poslušanjem iz kroga v krog. AtmOsfear so resnični mojstri, saj ustvarjajo izraz, ki nosi pečat prepoznavnosti, obenem pa ga lahko označiš za evropski prog metal.
Kompleksen, a ne pretenciozen, kjer instrumentalisti prikažejo izredne vrline osebnih izkaznic virtuoznosti, obenem pa kreirajo pogubno atmosfero, ki drži v visoki napetosti poslušalca in mu ne pusti niti za trenutek, da si oddahne. Blazni Nemci, le zakaj izdajate albume v dolgih cikličnih obhodnih presledkih 6. let?
Pol urna suita je najimenitnejši trenutek albuma. Razdeljena je v 4 dele in skupina niti za trenutek ne pokaže, da bi imela težave z držanjem kompaktnega fokusa. Drugi del “Joseph’s Theme” je okarakteriziran z vodilno melodijo vokalnega atranžmaja, ki mu samo pomoč spremljave dodatnega vokala v napevih dodaja blage vzporednice svečanih multivokalnih harmonij, ki jih uporabljajo v takšnih napevih Američani Shadow Gallery.
Vokal je čist, vživet in godi mu sleherna opremljenost spremljajočih aranžmajev. Za AtmOsfear je kot ulit. Z ostrim riffom, z izpostavljeno zaveso klaviatur, ali oborožitvijo s spremljevalnimi vokalnimi harmonijami. Odlično se znajde tako v mirnih delih, kjer učinkuje njegova moč čutno subtilnega izražanja, kot tudi v delih ko se skladbe dinamično in agresivneje razmahnejo, ker z vokalom ohranja dominantno središčno lego.
“Zenith” je album, ki vas bo navduševal v izjemni kombinaciji neposredne riffovske ostrine in nepredvidljivosti mnogoterih motivskih ter poliritmičnih obratov, ki s kreacijo pogubne in žive atmosfere ustvarja podkožno presijo na poslušalca ter ga (skozi razvoj dogodkov 71. minutne dolžine) drži vseskozi v šah mat poziciji visokega pričakovanja. Album, ki ga morate vsi ljubitelji progresivnega metala nujno preveriti. Nosi nekatere podobnosti v tej recenziji naštetih skupin, obenem pa pogumno razi svojo pot, prepoznavnega značaja progresivne metal obrti .Odličen album. Brez dlake. Brez napake. Zmagovitega artističnega odklona od glasbene ponudbe že slišanih skupin. Izzivalno in sveže!
Zasedba
Oliver Wulff – vokal
Boris Stepanow – kitara
Stephan Kruse – klaviature
Burkhart Heberle – bas kitara
Tim Schnabel – bobni
Produkcija
AtmOsfear & Jens Lueck
Seznam skladb
1. Beginning
2. Loss Of Hope
3. Generations
4. Reawakening
5. Scum Of Society
6. Spiral Of Pain
– Fail (pt. I)
– Joseph’s Theme (pt. II)
– Elisa’s Theme (pt. III)
– Fatal Reunion (pt. IV)