Izvajalec: Aphrodite's Child
Založba: Vertigo Records
Izid: year
Ocena: 4.3/5
Aphrodite’s Child so po odhodu iz Grčije uspeli zase napraviti ime predvsem z lepimi ter kičastimi pop baladami, ki hitro pridejo v uho. Še posebej uspešna je bila Rain And Tears, katero se še dandanes občasno sliši na radijskih valovih. Torej, na svojih prvih dveh albumih so ti Grki izdajali skladbe, ki so se dobro prodajale, a jim niso prinesle ne vem koliko simpatij kritikov. Vse to se je spremenilo z veličastnim albumom, ki je sledil. 666 (The Apocalypse of John. 13/18) je to zasedbo popeljal stran od popa in med legende progresivnega rocka.
Na albumu se takoj sliši Vangelisov prepoznaven zvok, čeprav ne igra nobenih sintetizatorjev. Njegove linije so že skoraj klasične, z mnogo balkanskimi (grškimi) motivi. Opazi se vpliv simfoničnega rocka, kot tudi folka iz njegove domovine. Nekaj je tudi ostankov popa, a ne tako slabega kot so ga igrali pred tem. Vangelis s sodelavci pogosto zaide tudi v bolj avantagrdne vode, kjer z raznimi rožljanji in šumi povzroča pravcato zvočno kakofonijo, ki res ustvari vtis pekla. Na eni skladbi (∞) celo pripravijo slavno igralko Irene Papas do orgazma.
Na albumu je seveda najbolj opazen talent Vangelisa, ki je šele kasneje postal bolj znan z razno filmsko glasbo (Chariots of Fire, 1492, Bladerunner). Njegove klaviature postavijo zvočno kuliso, na katero se lahko ostali člani opirajo. Zelo soliden je prispevek tudi ostalih članov. Prav presenečen sem bil kako všečen je glas Demisa Roussosa, ki je kasneje postal bolj znan kot pevec osladnih balad, ki so bile še posebej učinkovite v Nemčiji. Silver Koulouris ima nekaj dobrih hard rockerskih solaž na kitari, a po pravici povedano se njegov stil nekoliko tepe z Vangelisom. Zdi se mi, da bi potrebovali bolj prefinjenega kitarista. Tudi bobnar ima nekaj zanimivih vložkov, parkrat pa celo stopi pred mikrofon. Njegov glas je precej nižji od Roussosevega in tvori prav lep kontrast. Poleg teh štirih uradnih članov je tu še nekaj gostov, ki prispevajo saksofon, pozavno, vokale in naracijo. Vangelis poleg klaviatur poskrbi še za vrhunska tolkala ter flavto. Tolkala so posebej pomembna pri ustvarjanju “peklenskih” atmosfer.
666 je album, ki bi ga moral slišati vsak poznavalec progresivne glasbe. Gre za eden najbolj inovativnih in domiselnih izdelkov, kjer se kombinira ogromno raznih vplivov: psihadelika, simfonika, folk, avantgarda, pop in še kaj drugega. Priznam, da mi album ni med ljubšimi, a kljub vsemu spoštujem vizionarstvo gospoda Vangelisa, ki je trdno prevzel oblast nad glasbo Aphrodite’s Child. Pop, ki so ga igrali na prejšnjih dveh izdelkih, je skorajda neopazen, le par pesmi je bolj dostopnih, pa še te niso kičaste, temveč so le bolj preproste. Prav čudi me kako je lahko skupina, ki je igrala tako nadležno glasbo, v tako kratkem času popolnoma spremenila slog in sunkovito napredovala. Aphrodite’s Child glede tega sicer niso edinstven primer, že samo v naši bližini je bilo nekaj podobnih (Korni Grupa, Indexi,…).
Po tem albumu je zasedba razpadla. Očitno ostalim članom Vangelisova vizija za njihovo prihodnost ni ustrezala. Najbolj opazna po razpadu sta bila Vangelis in Roussos, vsak na svoj način. Roussos je zašel v grozen kičasti pop, medtem ko je Vangelis še nekaj časa nadeljeval z odličnimi idejami (Heaven And Hell, Beaubourg, Albedo,…) in še tudi do nedavnega izdajal zelo kakovostne izdelke (Bladerunner). 666 je album, ki priča o talentu glavnega moža zasedbe, a do prave perfekcije je še manjkalo nekaj let.
Zasedba
Vangelis Papthanassiou: orgle, klavir, flavta, bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Demis Roussos: bas, vokal;
Silver Koulouris: kitara, tolkala;
Lucas Sideras: bobni, vokal;
gostje: Costas Ferris: tekst; Harris Halkitis: bas, saksofon, konge, vokal; Michel Ripoche: pozavna, saksofon; Irene Papas: vokal; John Force: naracija; Yannis Tasrouchis: grški tekst
Produkcija
Vangelis Papthanassiou
Seznam skladb
CD 1: 36:35
1. The System — 0:23
2. Babylon — 2:47
3. Loud, Loud, Loud — 2:42
4. The Four Horsemen — 5:54
5. The Lamb — 4:33
6. The Seventh Seal — 1:30
7. Aegian Sea — 5:22
8. Seven Bowls — 1:29
9. The Wakening Beast — 1:11
10. Lament — 2:45
11. The Marching Beast — 2:00
12. The Battle of the Locusts — 0:56
13. Do It — 1:44
14. Tribulation — 0:32
15. The Beast — 2:26
16. Ofis — 0:14
CD2: 41:35
1. Seven Trumpets — 0:35
2. Altamont — 4:33
3. The Wedding of the Lamb — 3:38
4. The Capture of the Beast — 2:17
5. ∞ — 5:15
6. Hic and Nunc — 2:55
7. All the Seats Were Occupied — 19:19
8. Break — 2:58
Trajanje albuma: 78:10
