La Bamba, tequila ter Tito & Tarantula! (2008)

Neskončne puščave, žgoče sonce, kaktusi in tekila. Vse to je Teksas. Država, iz katere prihajajo tudi Tito & Tarantula, ki se trenutno nahajajo na promocijski turneji svojega zadnjega albuma “Back Into The Darkness”. Po ne preveč posrečenih prejšnjih albumih se omenjeni zadnji plošči obeta svetlejša prihodnost, kar dokazuje tudi zbrana srenja na njihovih koncertih. V četrtek, 6. novembra, ni bilo v mariborskem klubu MC Pekarna nič drugače.

Nastop “zvezde” filmov “Desperado” in “From Dusk Till Dawn” Tita Larrive (vokal, kitara) in njegovih Tarantul Stevena Hufsteterja (kitara), Alfreda Ortiza (bobni) in Caroline “Lucy LaLoca” Rippy (bas) se je z napovedane dvaindvajsete ure prestavil za kar petinštirideset minut, vendar čakanje ni nikogar motilo. Slednji izmed približno sto petdeset glave množice je srebal pivo in v polsvetlobi kramljal o vsem, le o glasbi ne. Premleti je bilo treba vsakdanje stvari ter čenče. In čeprav to “opravilo” pripisujejo predvsem nežnejšemu spolu, niso moški čisto nič drugačni. Kljub temu se je publika že takoj izkazala. Z bučnim aplavzom in (spodbudnimi) žvižgi so pozdravili damo in gospode na odru, ki so za začetek vžgali nekaj čisto svežega. “In My Car” se nahaja na njihovem zadnjem studijskem izdelku “Back Into The Darkness” (2008), kateremu je turneja tudi posvečena. Titova pojava in njegov raskav glas sta na las podobna legendarnemu Lemmyju Kilmisterju, glavnemu pogonu Motörheadov. Razlika je le, da se Tito drži malce bolje od Lemmyja. Pa vendar, rock`n`roll očitno ne prizanaša nikomur. Sledil je “Strange Face Of Love”, ki ga vsi dobro poznate iz omenjenega filma “From Dusk Till Dawn” režiserja Roberta Rodrigueza in scenarista Quentina Tarantina. Če se že ne spomnite pesmi, pomislite na prizor, v katerem Salma Hayek s kačo zapleše erotičen ples. Komur so misli odtavale daleč stran, ta se je kmalu “streznil” ob “Clumsy Beautiful World”. Omenjeni komad se nahaja na leta 1999 izdanem drugem studijskem albumu “Hungry Sally & Other Killer Lullabies”, ki je bil v primerjavi z uspešnim debitantskim albumom “Tarantism” (1997), pravo razočaranje. Ne glede na to, ljudstvu vseeno dogaja. Malce manj pa je zbranim dogajalo med “Dust And Ashes” in “Monsters”, ki se nahajata na njihovem zadnjem studijskem albumu. Eden od razlogov je verjetno ta, da Tito & Tarantula niso komercialen bend. Se je pa to takoj spremenilo med “Crime And Shame” (Little Bitch, 2000), čeprav tudi ta album ni bil pretirano uspešen. S pretiranim uspehom se ne more pohvaliti niti 2002 izdana “Andalucia”, pa vendar “La Flor De Mal” trese tla pod nogami. Nič drugače ni z “Motorcycle Girl”. Sledil je venček najnovejših: “Preety Wasted”, “Murder, Money” in “Machete”, ki so se z novega albuma izkazali za najbolj aplavza rodovitne komade. Brez pretiranega govoričenja so Tito & Tarantula nadaljevali s še dvema komadoma iz filma “From Dusk Till Dawn”. To sta bila “After Dark” in “Angry Cockroaches”, ki so ju popestrili še s “Torn To Pieces”, “End Of Everything” in “Effortless”. Prvi in slednji komad sta pravi biser na “Andalucii”, pa tudi “End Of Everything” z “Back Into The Darkness” se je izkazal za več kot odličnega.

Sledil je kratek premor, a so se mojstri mehiškega eksperimentalnega rocka predčasno vrnili na oder s “Hombre Secreto”. Publiko, kateri so moči pošle z vpitjem “Tito, Tito, Tito”, so ponovno ogreli na delovno temperaturo s “Come Out Clean”, da o “La Bambi” sploh ne govorim. Zimzelenemu komadu sta Titov raskav vokal in mehiška melodija vlila poseben pridih. Čeprav je bila ura že krepko čez polnoč, zbrana srenja še kar ni in ni imela dovolj. Tito & Tarantula so si vzeli še en kratek premor, nato pa za konec vžgali še “This House” in “Anarchia”. Večer so zaključili z odličnim nažigaškim “Pistolero”, ki so ga pomešali s “Forever Forgotten”. Še predklon in se vidimo naslednjič …

 

Besedilo: Lea Lesar

Fotografije: Aleksander O.