Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Agony Scene, The
Založba: Century Media
Izid: year
Ocena: 2.5/5
Tretji album oklahomskih metalcore jurišnikov The Agony Scene, nadvse prijazno naslovljen (“Get Damned”), je izšel pri založbi Century Media, ki je tako skupno že tretja založba, katero so fantje doslej v karieri zamenjali. Pri vsaki so izdali en album. To, da so se znašli pri Century Media, je skladno z njihovo evolucijo. Omenjena založba izdatno pridno skrbi za lep sveženj metalcore skupin pod svojim okriljem in The Agony Scene, so tako zrasla nova ustvarjalna krila brezskrbnosti ter sproščenosti, kar jim je dalo zagon, da naredijo najtrši album doslej.
The Agony Scene so tehnično izredno izpiljena skupina. Konfiguracija skladb je silno preprosta, a razpoloženje, ki vlada ujeto v njih, nadvse učinkovito. Elementarni thrash riffi mojstrsko ogreti, da se vključijo v divjo vožnjo v “okovinjeno” zveneč in z natančnostjo švicarske ure intenzivno leteč galop bobnov, ki so v produkciji mojstrsko ločeni. Produkcija je nasploh fantastična z ujetim “live” občutkom, ki ga tak pristop nujno zahteva. Občutja so temačna, nabita z morbido, jezo in bolečino. Vokal kot tudi vključevanje vzklikov tolp je tipično za “core” žanre. Mike Williams poje (zanimivo!) s pristopom, ki ga zbližuje z bevksanjem In Flames pevca Andersa Fridena (In Flames kasnejše obdobje).
Na učinkovit šus adrenalina v žilo opozori že takoj otvoritev plošče s skladbo Barn Burner, ki takoj prepriča, da ti fantje ne le znajo, pač pa zmorejo igrati na izrednem nivoju. Tehnična izpiljenost in besnilo, ki ga prilivajo kot olje na ogenj, vseskozi družno jašeta skozi album od prve do zadnje minute. Seveda se možje ogibajo v velikem polkrogu vključevanja menjav ritmov (prehodnih delov), kot tudi kompliciranju s kitarskimi solažami. Vse je odigrano na goli princip jurišništva, neposredno, ostro, preprosto, drzno in natančno. Brutalno vreščeči vokal je po barvi in pristopu za ušesa lažje prebavljiv, tako da je po tej plati lahko dostopen tudi širšemu občinstvu, saj se v njem vseskozi iskri kanček melodije, pa čeprav ga sicer kar razganja od tonaže plazovitega vreščanja, ki ga bljuje iz sebe. Tudi trenutki uporabe čistih vokalov niso izključeni. Delujejo kot preskok atmosfere, silno redki, z izjemo v zadnji skladbi Old Scratch, kjer vodijo celotni refren (riff je tu spuščen, a praznina smelo zapolnjena z dvojno bas stopalko). Torej zvok je vseskozi pridno zapolnjen z voltažo in erupcijo! Fantje občasno razbijajo potencialno monotonost izdelka z vključevanjem pasaž tercetnih dvojnih kitarskih harmonij (Deliverance, Dances With The Devils), bodisi v ozadju posamičnih refrenov, ali na izhodih skladb. Zelo preprosto, a kot rečeno, vnos melodije še dodatno razgiba dinamiko in gradi na barvitosti vzdušij albuma.
“Get Damned” potrjuje veščino skupine po združevanju elementov thrash metala z hard coreom v sebi lasten zvok. Problem ni v tem da “Get Damned” ne bi bil povsem soliden album. Le v tem, da je vse kar slišimo na “Get Damned” bilo več ali manj že slišano. Torej nobenih prav posebnih idejnih prebliskov, pač pa album v skladu s standardnimi “metalcore” kalupi. Zelo predvidljivo in premišljeno. Riffi so sposojeni, možje sanirajo sposojanje s skrivanjem riffov za “debel” vokalni vrišč. Takšnih bendov danes ne manjka na sceni. In če se usmeriš na zbiranje albumov tovrstnih skupin iz ZDA, boš nemara težko naletel na slab album, le nič novega ne bo prinesel. Očitno postaja žanr zasičen. Atribut duhovitosti ter domiselnosti bo tako postajal vse bolj iskana in cenjena vrlina. Najboljši in utemeljitelji preživijo. Bomo videli kako se bo scena tu razvijala naprej.
Zasedba
Mike Williams – vokal
Chris Emmons – kitara
Brian Hodges – kitara
Chris Rye – bas kitara
Ryan Folden – bobni
Produkcija
Andreas Magnusson
Seznam skladb
1. Barnburner
2. Predation
3. Dances with Devils
4. Adversary
5. White Knights
6. Rapture
7. Deliverance
8. Rattle Me Bones
9. Opposition
10. Will to Bleed
11. Old Scratch
Trajanje albuma: 36.38
