Izvajalec: Heartland
Založba: Escape Music
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Že od vsega začetka skupine Heartland je šlo vedno v glavnem za ustvarjalno navezo Chris Ousey in Steve Morris. Moža imata v svetu AOR-a kar lep pedigre, saj sta igrala tudi že z drugimi mojtri tega žanra (Morris na primer tudi s Steveom Overlandom iz zasedbe FM). Ta izkušenost se nedvomno pozna tudi na albumu Bridge of Fools, ki zame osebno spada med največje dosežke tega žanra.
Album je že od začetka dobro zastavljen. Resda gre za dokaj tipičen vzorec pri AOR-u, kjer parim hitrim stvaritvam sledi balada, potem spet kakšna hitrejša pesem itd. A očitno ta vzorec deluje in zakaj bi ga pri Heartland spreminjali. Tvorca glasbe in besedil Steve Morris in Chris Ousey ničesar ne puščata naključju. Vse se zdi dodelano do najmanjšega detajla. Če bi bil album posnet deset let prej, bi verjetno bil izjemno uspešen, saj je nešteto melodij, ki ti gredo takoj v uho. Tudi solaže so sila melodične, kljub temu pa Morris vseeno dokaže kako kvaliteten kitarist je. Dejstvo pa je, da je AOR že kar nekaj časa v komercialnem zatonu in skupine le stežka prodajo več kot kopico albumov (razen “največjih”). A po eni strani je tako tudi bolje, saj lahko potem dobimo takšne izdelke kot je Bridge of Fools, poln svežine in iskrenosti. Ouseyu in Morrisu se ni treba nikomur podrejati. Delata glasbo zase in za vse tiste zveste oboževalce tega žanra. Z Bridge of Fools sta ustvarila svojo najbolj pošteno, melodično in lirično zahtevno delo, ki je polno čustvenih preobratov in zanimivih zapletov. Takšnega dosežka, vsaj po mojem, nista nikoli več ponovila.
Pravzaprav je težko izločiti posamezne pesmi, ki bi izstopale, saj je celoten album izjemen. Ni niti enega šibkega trenutke, kjer bi lahko rekel, da je zmanjkalo inspiracije. Morda nekoliko izstopajo Castles in the Sand, kjer Morris pokaže kako hitre prste ima, Elena z mračno tematiko in Still Got my Feet on the Ground s šaljivimi besedili.
Največji tvorec zvoka pri Heartland je nedvomno kitarist in klaviaturist Steve Morris, ki se še posebej izkaže na kitari, kjer spada med najboljše – ne toliko po tehniki, temveč bolj po občutku (čeprav včasih dokaže da mu ne manjka tudi hitrosti). Na klaviaturah mu občasno priskoči na pomoč Chris Lloyd, a v glavnem vse odigra Morris. Potrebno je izpostaviti tudi vokal Chrisa Ouseya, ki spada med najbolj podcenjene pevce v kateremkoli žanru. Človek ima izjemen razpon (lahko gre še posebej zelo visoko), njegov glas je rahlo razkav in specifičen. Na vsakem albumu kjer nastopa on, se zadevo izplača kupiti samo zaradi njegovega vokala. Ritem linija predstavlja tipičen pojem AOR perfekcije – hladna rutiniranost brez strašnih tehničnih presežkov.
Kar Heartland loči od množice AOR skupin (tudi tistih največjih) je Ouseyevo dojemanje sveta in kako ga prikaže z besedili. Chris Ousey ima precej globlji vpogled v človeško dušo kot povprečni AOR pisci besedil. Za njega ni vse tako preprosto kot to kažejo razni Journey ali tudi FM, ki gredo od ultra srečnih trenutkov erotične ekstaze do patetičnega in osladnega objokovanja ljubezni, ki je trajala vsega tri dni. Ousey zna iz besedil sestaviti prave zgodbe, ki te znajo včasih popeljati tudi v temačne kotičke človešče duševnosti, včasih te preseneti s sarkastičnimi opazkami glede družbenega sistema, seveda pa zna povedati tudi kaj bolj ljubezenskega. A pri njemu se zdijo ljubezenska besedila bolj verjetna in vsekakor bolj realistična kot hitre romance raznih Steveov Perryjev, ki še zdaj objokuje vseh svojih tristo zamujenih priložnosti.
Heartland so s tem albumom zame dosegli vrhunec svojih ustvarjalnih sposobnosti. Kombinacija preprostih kompozicij, dovršenega tehničnega igranja in subtilnih besedil je sila učinkovita in uvršča Heartland med največje mojstre AOR žanra. Brez težav lahko trdim, da gre pri Bridge of Fools za največjo mojstrovino v diskografiji skupine Heartland. Morda je Morris znal kdaj pokazati tudi nekoliko več kompozicijske domišljije, vendar pa ravno ta preprost slog na tem albumu ustreza. Torej, vsi ljubitelji melodičnega rocka (AOR-a) to zadevo preprosto morate imeti.
Zasedba
Chris Ousey – vokal
Steve Morris – kitara, klaviature
Chris Lloyd – klaviature
Steve Gibson – bobni
Tim A. Duncan – bas kitara
Produkcija
Steve Morris
Seznam skladb
1. Tomorrow Won’t Wait
2. Castles in the Sand
3. Where the Pieces Fall
4. I Will Wait for You
5. Elena
6. Front Page News
7. Only a Heartbeat Away
8. Not Till Heaven Falls
9. Hardworking Man
10. Feels Like Magic
11. Still Got My Feet on the Ground
12. Don’t Let the Fire Die
