Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Intronaut
Založba: Century Media
Izid: year
Trajanje: 53:49
Ocena: 4.7/5
Titani progresivnih obratov, sludge metalske lepote, oplemenitene z eksperimentalnimi pristopi k materiji ter čista predanost introspektivnemu romanju v osrednji center duše – to in in še več so Intronaut. Post metal ter etiketiranje z vsemi možnimi pridevniki le krni celoto ekstaze, ki vas zadane že v prvem hipu izpostavljanja izjemno zračnemu albumu Valley Of Smoke. Sam sem z ušesi zastrigel že ob naslanjanju na reference izjemnih Mastodon, dodaten udarec popolne pokoritve pa je sledil po tem, ko se med gosti na albumu pojavi ime Justina Chancellorja, pomembnega gradnika monumentalne grandioznosti zvoka skupine Tool.
In po prvem poslušanju vam postane jasno, da so Intronaut bližje slednjim ter morebiti le zdajšnji zmehčani formi Mastodonov na Crack The Skye kot besneči zveri okorelih gibov. Po albumih Void ter Prehistoricism je čas za poklon modernim subtilnim formam in vpredanju zgodbe Los angelesa v srž svoje tokratne epopeje proti notranjemu skritemu centru. Dotaknimo se torej vsebinske plati. Ta je bogata ter raznolika. Album se razpre z brutalnim metalskim rezom in lomljenimi ritmi uvodne skladbe Elegy, ki opeva dogodek iz leta 1998. Septembra tega leta so gradbeni delavci okrajne rafinerije razkrili 200 let stare ostanke indijanskega grobišča, v katerem je bilo pokopanih 50 pripadnikov plemena Gabrielino – med njimi dveh komaj rojenih otrok. Vsi pokopani so umrli nasilne smrti, na kosteh pa so bile sledi neslutene brutalnosti, ki pa jo tokrat niso mogli neposredno pripisati trdi roki španskega pokristjanjevanja. Ritmično vihravi ter neprepustni ritmični vzorci basista Joeja Lesterja ter bobnarja Dannyja Walkerja pletejo gosto kopreno. Kitarsko – vokalni dvojec Sache Dunablea ter Davida Timuicka stopnjuje napetost. “We lay undeneath you / Obscured by centuries / And cry in horror …” Veliko nedorečenega, a nakazanega je le kot mehko ogrodje kadavra, ki spominja in opominja na minljivost, iz te zgodbe pa se pletejo mehke plasti vse manj morečih sanj. Razpredanje nadaljuje skladba Above, ki gradi na prividu sovražnega napada ter zgodnje psihoze po ameriškem vstopu v morijo druge svetovne vojne. V noči s 24. na 25. februar leta 1942 je LA protiletalska obramba sprožila alarm ter začela močno obstreljevati nevidna letala na nebu, poškodovala par stavb, v tem “prijateljskem obstreljevanju” pa so življenje izgubili trije civilisti, še trije pa so podlegli srčnim kapem. Kot se je kasneje špekuliralo, bi lahko vojska to noč streljala na neznane leteče predmete, kar je vojska kasneje poskušala pripisati le igri živcev ter vremenarskim balonom. Skorumpiranim mestnim oblastem ter politiki nasplošno se posveti komad Miasma, po domala osmih minutah ambientalnega drvenja po gnilih stranpoteh kalifornijskega velemesta pa se obračun z gnilimi sekcijami našega družbenega vsakdana spet posveti posveti vnovič brskanju po krvavi preteklosti Los Angelesa. Časovni stroj vas tokrat v skladbi Sunderance popelje do časov, ko so španski prišleki konkvistadorji “odkrivali” te predele, v območje, bogato z domorodnimi indijanskimi običaji, kulturo ter zgodovino pa vneslo seme razdora ter razredne delitve. Core Relations spet preide v sfero fantastike ter mite o rasi ljudi, ki so častili kuščarje že pred dobrimi 5000 leti, na obali Pacifika pa naj bi pod zemljo zgradili velika podzemna mesta. Eno naj bi zgradili neposredno pod Los Angelesom. Iskanju tega izgubljenega sveta se je leta 1934 posvetil tudi rudarski inženir Warren Shufeld, po njegovih besedah pa naj bi imelo to mesto, na temelju katerega je nastal Los Angeles, obliko kuščarja, ki se razteza od centralnega stadiona Dodgersov pa vse do centralne knjižnice. Kar je domala neverjetno, je to, da naj bi ta napredna civilizacija klesala podzemne tunele s pomočjo kemije, svoj konec ter dokončno zavitje v meglice skrivnostnosti pa naj bi dočakali zaradi padca meteorita, spet po drugih ugibanjih pa naj bi jih uničil požar. Kataklizma in velika katastrofa naj bi izbrisala sleherno sled o njihovem obstoju na površju, zato je bilo potrebno odgovore iskati globoko pod zemljino skorjo. Razvpiti in samooklicani arheolog velikopotezno napove, da so ostanki mesta s svojimi predori ter zakladnico pod Fort Moore Hillom, ko je velika investicija doživela klavrn konec v arheološkem fiasku na omenjeni lokaciji, pa je Shufeld poniknil v anonimo. Tik pred vrtanjem na Fort Moore Hillu je jasnovidka iz Pico Rivere, Edith Elden Robinson, poročala o videnju ogromnega mesta ter gromozanskih tunelih, ki se raztezajo vse do obale. Kontroverzno in tako enigmatično zgodbo Intronaut vklešejo v tkanino svojega albuma, v plasteh zemlje in prsti, v kateri so si svoj dom in grob domnevno izklesali “kuščarjevci” pa se vse glasneje oglaša srd narave. O potresih ter tektonskih premikih tal se po Toolih, ki so na Aenimi prepevali o videnju kataklizmičnega konca tega dela celine, bolj lucidno ter speto z realnostjo Intronaut kronistično spišejo na skladbi Below. Stoletja premikov tal, del katerih je bil potres v Nortridgeu leta 1994 so le del mozaika, ki gradi osnovne plasti naracije plošče Valley Of Smoke. Ko smo ravno pri dimu in dolini meglic in dima – naslovna skladba albuma Valley Of Smoke je inštrumentalna izštevanka o za nekatere tako esencialnem in nujnem opoju kanabisa. Kako se skozi mastni gosti dim trave zre v neonske luči L.A.-ja, tega mesta užitka, razvrata, lažnih idolov ter iluzornih utvar, pa nakaže tudi sodelovanje z Justinom Chancellorjem. Dva bobnarja ter dva basista pa dve kitari – skupni seštevek pa je resnično gigantski: tako po zvoku kot številu sodelujočih … Ekstaza ritma ter melodike je tudi primerno mesto, na katerem bi bilo možno povedati besedo ali dve o organski povezanosti glasbenikov v organizmu z imenom intronaut. Kitarski ekskurzi Sache Dunablea ter Davida Timnicka prehajajo od trdega metalskega hreščanja, ambientalnega poigravanja z efekti k intuitivnemu slikanju s čopičem jazzvske preciznosti. Izvrstni stik nasilnega in mehkega se tke in vtira v pore celote čez ves album, dihotomija navideznih nasprotij pa niti za gram pretežka, naporna in moteča. Basovske linije Joeja Lesterja so mastne in prav neverjetno igrive, spominjajo pa v segmentih na Jaco Pastoriusa. Niti za ped ne zaostaja bobnar Danny Walker, ki iz palet ritma ter ubogljivih bobnarskih open iztiska glamurozen itinerarij zvokov. Izpostavil bi tudi vokalni dvojec obeh vokalistov, ki sta v katarzičnem duelu med grlenim dretjem ter mehkimi konturami, lirični haiku minimalizem pa spomne na način, ki smo ga dobro vajeni pri Troyu Sandersu iz epskih Mastodonov. Proti koncu plošče se izpostavi še en vsebinski biser. Kronizem preteklosti se dodobra razpre v skladbi Past Tense, ki govori o ostankih nacistične komune iz tridesetih let 20. stoletja, Murphyjev ranč ob njihovi soseki Brentwood pa izgubi vlogo nacističnega azila z vstopom ZDA v drugo svetovno morijo. Zgodba o izjalovljenih načrtih nacističnega vohuna herra Schmidta ter naivnega zakonskega para gospe Winone ter gospoda Normana Stephensa ter razblinjeni nacistični utopiji se izpove domala telegrafsko.
Besede so le oporne točke – vse kar šteje je predvsem glasba. O izjemnemu naporu, iz katerega se je porodilo nekaj izjemnega ter vizionarskega za vse pogosteje navajani žanr post metala, je izpovedal tudi Sacha Dunable. Napor in trud sta bila namreč poplačana s celovito ter dovršeno zvočno podobe tega glasbenega almanaha kraja, v katerem so se intronaut povili ter polno razvili. Izjemna produkcija je bila tokrat vnovič zaupana Joshu Newellu, ki je najboljše in najsočnejše iztisnil že iz Jane’s Addiction. Sinergija srečnih naključij ter predvsem popolnega in izčiščenega navdiha se preliva v jedkanici najčistejše glasbe. Če je referenčna primerjava s Tool ter Rush morebiti pretirana, pa je vsaj paket, katerega ste tu deležni, vreden vnovičnih preverjanj. Valley Of Smoke najverjetneje ne bo potešil brutalcev, bo pa dal en velik in lep obliž na rane tistih, ki so se poslušalsko najedli starih izdelkov Mastodonov, Toolov, na nove pa še nekaj časa ne morejo računati … Valley Of Smoke je, če ne originalen, pa vsaj dostjen poskus vaše popolne zadovoljitve.
Zasedba
Sacha Dunable – kitara, vokal
Dave Timnick – kitara, vokal
Danny Walker – bobni
Joe Lester – bas
gostujoči glasbeniki:
Justin Chancellor – bas (na skladbi Valley Of Smoke)
Produkcija
Josh Newell
Seznam skladb
1. Elegy
2. Above
3. Miasma
4. Sunderance
5. Core Relations
6. Below
7. Valley of Smoke
8. Past Tense
9. Vernon (bonus)
