Izvajalec: Shy
Založba: Escape Music
Izid: year
Trajanje: 66:16
Ocena: 3.5/5
Novi Shy album je bila prava uganka. Gre za prominentne predstavnike britanskega pristopa v melodičnem rocku. Dovolite mi da hitro navržem kratko in jedrnato zgodbo preteklih podvigov te skupine, vsem tistim, ki skupine do branja te recenzije niste poznali, pa vas izročilo melodičnega rocka že od nekdaj privlači:
“Shy so pričeli svojo pot, kot metalci pod imenom Trojan. Leta 1982 so začutili, da se časi na prizorišču menjajo, pustili za seboj svoj “na gostilniško nastopanje” obsojeni metal, pod svoje okrilje pa jih je vzel Dan Hull s svojo založbo Ebony Records. V zasedbo je prispel še vokalist Tony Mills in zasedba je tako posnela studijski prvenec “Once Bitten… Twice Shy”! Skupini je strmo narasla krivulja popularnosti in potem, ko so že nastopali pred zasedbami, kot so Magnum, Pallas, UFO, Twisted Sister, je napočil čas, da se predstavijo pred mnogo večjimi izvajalci na katere so masovno drle množice, kot Bon Jovi, Meat Loaf in Gary Moore. Pred izdajo najpomembnejšega albuma kariere zasedbe “Excess All Arreas” iz leta 1987, je založba RCA Records premestila skupino v Los Angeles, z namenom, da se navzame kalifornijske vibracije rock radia. Ta album sooblikuje skupaj z albumoma “Though It Out” skupine FM in “Native Sons” zasedbe Strangeways, enega temeljnih kamnov Britanske melodične hard rock scene.”
Novi album prinaša prelomnico. Na njem ni pevca Tonyja Millsa. Tega je zamenjal Phenomena in Surveillance vokalist Lee Small. Predhodna dva albuma “Unfinished Business” (2003) in “Sunset And Wine” (2005) sta prinesla na prizorišče najbolj prefinjena in sonično najbolj dovršena glasbena izdelka Shy kariere, možje pa so dodali v pester AOR-ovski mozaik najžlahtnejših dosežkov tega žanra, še dva neizpodbitna glasbena bisera.
Novi album se je kuhal kar šest let. Medtem je Tony Mills postal član Norvežanov TNT, ki pa so žal le še bleda senca samih sebe po odhodu Tonyja Harnella. Lee Small je revolucionarna in manj pričakovana izbira za kitarista Stevea Harrisa in njegovo Shy tovarišijo. Mož je poznan po pečatnem vokalu, ki je zanimiva kombinacija Glenna Hughesa, Airrace vokalista Keitha Murrella, s primesmi skandinavskih vokalnih pristopov v melodičnem rocku.
Očitno so Shy želeli takšno spremembo. Zanimivo je tudi to, da so po šestih letih premora začutili vrsto “rezurekcije” in ponovnega vstajenja, zato so svoje ime redefinirali tudi tako, da so poimenovali po njem kar svoj novi studijski album. In ta ponuja seveda drugačnosti. Prva opazka je ta, da je novi Shy album precej bolj rušilno produciran, hard rockersko navit, riffanje je porinjeno v ospredje, klaviature so prav namerno potuhnjene v ozadje, prvi trije komadi albuma pa v takšnem ozračju mračne atmosfere, kakršne pred tem ni bil deležen še noben Shy album, držijo izredno rockersko intenziteto. Melodična nota je jasno izpostavljena in album je poln izredne melodične grabežljivosti, kakršno znajo pač servirati le Shy. Atmosferični vrhunci so refreni, ki učinkujejo v poslušanju na prvo žogo.
In vendar. “Shy” ne dosega nivoja perfinjenosti AOR izročilnosti predhodnih dveh albumov. Reč je preprosta. Tony Mills, mož, ki mu lahko brez dlake na jeziku pripnemo oznako “vokal na Heliju”, britanski dvojček Stevea Perryja (Journey), je karakter ki je premogel optimizirati sleherni, še tako težko ulovljivi domet melodične perfekcije in ga s svojim talentom polno nadgraditi. Nova skladba kot je Over You, je naravnost pripravljena za njegov vokal, ki bi učinkoval mnogo uspešneje, kot učinkuje z Lee Small-om. Še nekaj takšnih točk je na albumu “Shy”, denimo Save Me. A to je bilo pravzaprav pričakovano dejstvo, ki ga je pač treba vzeti v zakup.
Lee Small, ki briljira vsekakor, pa je pevec iz drugačnega testa. Vokal ni tako visoko uperjen, nosi dotik soul improvizacije, ki strupeno vleče na Hughesa, s tem pa naraste tudi tisti občutek bolečine, na katero naletimo v soulu in blues glasbi. Zanimiva situacija. In v grobem rečeno! Tudi ta album je odličen. Nič manj in nič več. Ne dosega karakteristik perfekcije predhodnih dveh, a mnogokrat je tako, da je rekaptivacija preteklosti z novimi obrazi v postavi praktično nemogoča, pa čeprav bi bila zaželena s strani ljubiteljev Shy. Edini poznani primer komercialno uspešne AOR skupine iz osemdesetih, ki mu je to uspelo celo nadgraditi, so novo prenovljeni Foreigner. A Shy so hlepeli za spremembo. In jo uspešno vgradili v osnovne iztočnice in komponente prepoznavne (sebi lastne) izrazne sporočilnosti.
Mračen, rušilen, a obenem še vedno nesramno grabežljiv novi Shy album, je torej izdelek, ki ga bodo veseli vsi Shy fani, še posebej pa bo to pot naredil še večji vtis na vse tiste, ki skupine ne poznate dobro, ali je ne poznate, a ste ravno zato neobremenjeni z albumi na katerih poje Tony Mills. Kdor pa pogreša energijo albumov “Sunset And Wine” ter “Unfinished Business”, pa se naj v skrajni sili obrne na pomoč tudi k studijskima izdelkoma skupine Serpentine s Tonyjem Millsom na vodilnem vokalu.
Album “Shy” je točka smele in nadvse uspele tranzicije odlične klasične skupine Britanskega melodičnega rocka. Poseduje izjemno teatralno atmosferičnost, strupeno riffovsko navitost, kakršne ni udejanjil še noben Shy album pred njim. Album, ki ne odzvanja tako “sladko in podkožno nalezljivo”, kot so tisti z Millsom, a konec koncev. Zakaj bi to sploh zahtevali ali iskali? Shy so na novi poti in upajmo, da je novi album samo prvi korak v novo najdenem navdihu artističnega zorenja z Lee Small-om v postavi ter da bodo njegovi studijski nasledniki novo ustvarjalno kemijo intenzificirali in izrazno nadgrajevali ter v artizmu poglabljali. Skladb to pot nalašč nisem izpostavljal – pustite se jim polno zapeljati, a če hitro navržem je npr. Blood On The Line, naravnost enkratna kombinacija iskanja melodične fluidnosti in zabele pogubnega drama teatra, ki skozi zmagoviti refren hipoma požene mravljince vzdolž hrbtenjače. Tudi novi Shy album ohranja nujo preizkušanja vsem pravim zanesenjakom melodične rock jurizdikcije!
Zasedba
Lee Small – vokal
Steve Harris – kitara
Joe Basketts – klaviature
Roy Stephan Davis – bas kitara
Bob Richards – bobni
Produkcija
Shy and Andy Faulkner
Seznam skladb
1. Land of a Thousand Lies
2. So Many Tears
3. Ran out of Time
4. Breathe
5. Blood on the Line
6. Pray
7. Only for the Night
8. Live for Me
9. Over You
10. Sanctuary
11. Save Me
12. Union Of souls
