Avtor: Jernej Vene
Izvajalec: Ferro, Tiziano
Založba: EMI Records
Izid: year
Trajanje: 52.23
Ocena: 4/5
Italija je v glasbeni zgodovini vedno rojevala odlične glasbenike, pevce in skladatelje. Stoletna tradicija bel canta se je prenesla tudi v popularno glasbo. K temu je pripomogel tudi festival v San Remu, ki je mnogokrat postal kalilnica mladih talentov. Po stopinjah Erosa Ramazzottija že dobro desetletje stopa njegov skorajda sosed Tiziano Ferro. Če je na začetku poti deloval tudi v skorajda hip hopovskih popevkah, je na naslednjih ploščah vešče kombiniral kancono, pop, soul in spoliran rock. Poleg duetov, ki jih je venomer rad pisal in snemal, je hvalevredno tudi njegovo producentsko delo. Aktualna plošča se imenuje L’amore una cosa semplice (Ljubezen je preprosta stvar) in vsebuje vse zgoraj omenjene kvalitete. Ljubljenec mlajšega občinstva je premišljeno gradil kariero, aktualna plošča je peta po vrsti, kar pomeni, da je vsako dodeloval dve leti, kar je novemu tisočletju popolnoma primerno. Ravno prava kombinacija hitrejših popovskih skladb, kančka urbanega soula, ter balad, ki so globoke, na hitro gotovo ne tako pomenljive kot po predanem poslušanju. Rezultat dela celotne ekipe se odraža v izbiri skladb, Ferro pa najde v sodelavcih navdih in vir izdatne delovne moči in pomoči.
Če so trije veliki, Zucchero, Ramazzoti in Vasco Rossi veliko albumov posneli v Kaliforniji s priznanimi in najboljšimi studijskimi mački, tudi Ferro ne sme zaostajati. Popolna sonična impresija je rezultat obrtniško korektnega dela tako na snemalni kot glasbeniško izvedbeni strani. V domovini je bil album L’amore e una cosa semplice v večini prijazno sprejet, a mnenja za in proti obstajajo. Le zakaj bi moral Ferro konstantno izumljati nove glasbene prijeme? Avtor mora do neke mere skrbeti za konstantno ustvarjalno rast, za kvaliteto podajanja svoje notranjosti ljudem, ki so seveda končni sodniki. Premalokrat večina zaradi naglice izgubi voljo za poglobljeno doživljanje zgodbe, ki jo Ferro ponuja, oziroma podarja. Glede tega na žalost še vedno končno ceno plača umetnik sam….
Tiziano Ferro je na tej točki kariere, ko je dodobra uveljavljen tudi izven domovine, tako je gotovo že dovolj avtonomen, da zmore prepričati šefe pri založbi, da mu dajo proste roke. Torej spretno krmari med zapovedmi glasbene industrije ter lastno zabavo in iskrenostjo v glasbi. Dokler je pri veliki založbi in nese zlata jajca, je v redu, potem pa najbrž ne bo več tako… Prepogosto smo priča razprodaji iskrenih glasbenih idej za dobro prodajo glasbenikovega imena. Idealiziram lahko le veselje ob tem, če bi lahko samo ustvarjali ne glede na dobiček… Tega ni in ne bo, a vseeno glasbeni album ni štruca kruha…
V besedilih je pronicljiv, na življenjske zadeve glede zdravo s svojega zornega kota in pri tem ne njega ne okolice niti malo ne moti njegova deklarirana spola usmeritev. To je edino pravilno, saj le tako podaja glasbo in besede zdravo, iskreno in iz dna srca. Ferro je ustvarjalec, ki misli na vse. Z ekipo ustvarja skorajda popolno inštrumentalno podlago, ob standardnem pop rockovskem ansamblu v balade zdravo dozira godala, brez katerih bi bila zgodba precej bolj siromašna. Celotno ugotavljanje njegovega talenta je dokazano že zdavnaj, tudi doma pa mora v skrbi za ohranitev položaja ponujati zanimive vsebine in pošteno glasbo. L’amore e una cosa semplice je polna zgodb iz življenja, opazovanje dogajanja v okolju je Ferru vsakodnevni navdih. Pred kratkim je po lastnih besedah obrnil nov življenjski list, kar mu je dalo prepotrebno ustvarjalno svobodo. Ta se sliši v vsakem verzu in noti na plošči L’amore e una cosa semplice.
Zasedba
Tiziano Ferro – glas, klaviature
Michael Landau – kitara
Reggie Hamilton – bas
Vinnie Colaiuta – bobni
Produkcija
Michele Canova
Seznam skladb
- Hai delle isole negli occhi
- L’amore una cosa semplice
- La differenza tra me e te
- La fine
- Smeraldo
- Interludio: 10.000 scuse
- L’ultima notte al mondo
- Paura non ho
- TVM
- Troppo buono
- Quiero vivir con vos
- …Ma so proteggerti
- Per dirti ciao!
- Karma (feat. John Legend)
