Avtor: Peter Podbrežnik
Ian Anderson je označil svoje delo z Jethro Tull kot “historično” ter izrazil veselje nad dejstvom, da je zaključil s tem poglavjem svoje kariere, ki bo od zdaj pripadalo preteklosti.
Vnovič je tudi razkril dejstvo, da nikoli ni maral njihovega imena.
Ian je ravnokar izdal svoj šesti studijski album z naslovom “Homo Erraticus” na katerem je že tretjič uporabil lik Geralda Bostocka. Slednji se je prvič pojavil na “Thick As a Brick”, Jethro Tull klasiki iz leta 1972 ter Andersonovemu solo albumu “Thick As A Brick 2” (2012).
Po njegovih besedah so bili zadnji dosežki v Jethro Tull zgodovini, se pravi tisti, ki so izšli pod imenom legendarne skupine, sklop koncertnih albumov ter studijski album z božičnim materialom. Zanj so Jethro Tull stvar preteklosti, saj glavnina njihovega materiala pripada 70-im in 80-im. Od zdaj naprej je, po Ianovih besedah, to samo še obsežna zapuščina na katero se občasno spominja kot solo glasbenik.
Njegov odklonilen odnos do imena ‘Jethro Tull’ je že dolgo znan. Ime je leta 1968 izbral njihov agent, potem ko je na ta način poskusil dobiti čim več potrditev za koncertne nastope novega banda.
Anderson je izjavil: “Če bi me pred dvajsetimi leti vprašali ali sem v zvezi s svojo glasbeno kariero karkoli obžaloval, bi izjavil isto kot danes; ime banda”.
“Ne morem pomagati, toda čedalje bolj se počutim kot nekakšen ‘tat identitete’, zaradi česar bi moral že zdavnaj v zapor. Zdi se mi kot, da bi opazoval starega Jethro Tulla, kako stoji pred bankomatom, medtem ko je pravkar vtipkal svojo PIN kodo. Zatem prelomi kartico, odkoraka stran in prekliče svoj bančni račun. Ob tem se ne počutim prav dobro”.
Na koncu je še dodal: “Nikoli nisem posvečal pretirano pozornost pouku zgodovine, zato sem šele čez nekaj tednov ugotovil, da smo bili poimenovani po pokojni osebi”.
