Založba: Bad Records
Datum izida: 29. 8. 2025
Produkcija: Bryan Adams
Dolžina albuma: 37.21 min
Zvrst: Hard Rock / Pop Rock
Ocena: 8.5/10
Bryan Adams je eden tistih rockerjev, ki nikdar ne odidejo. Vseskozi so tu. Z nami. In se ne starajo. Četudi gredo trendi po svoje, ohranja Bryan tudi v zrelih letih izpovedno neiztrohnjenost. Glasbena substanca, ki jo servira publiki tudi v novih časih ostaja polno otipljiva. Možakar, ki bo v letošnjem novembru napolnil 66. let je izdal torej svoj šestnajsti studijski album, ki je prvi za njegovo založbo Bad Records.
Gremo kar takoj na material. “Roll With The Punches” vzdržuje rockovsko formo predhodnika “So Happy It Hurts”. Na novem albumu je Bryan zadržal tri temeljne kompanjone, ki sodelujejo z njim pri komponiranju in aranžiranju. Mutt Lange, Tony Nilsson in Jim Vallance. Poznavalcem Adamsa je s temi imeni pravzaprav obrazloženo bistvo in recenzije ne potrebujejo brati dalje.
Zato je sorodnost predzadnjega in zadnjega albuma znatno bolj izpostavljena, kot to velja za primerjave med njima in albumom “Shine A Light” iz leta 2019. “So Happy It Hurts”, album, ki je nastal v mračnih časih p(l)andemije. Zanimivo pri tem je, da sodi nemara med peščico takratnih albumov, ki se lahko pohvalijo s poletno lahkotnostjo. Neobremenjenostjo. Je polno optimizma in iskrivosti. To je sicer Bryanova zaščitna znamka, ki je nemara celo odločilna, da se kanadski kantavtor zadržuje tudi v zrelih časih med srenjo najbolj vročih izvajalcev. Na sceni, ki jo po starosti kreirajo glasbeniki, ki bi mu bili lahko vnuki. “Roll With The Punches” sije novo malho kipečega optimizma. Kot da jih Bryan šteje dvajset in smo tam nekje, malo pred letom 1980, to je pred izidom njegovega albumskega prvenca. Tudi na novem albumu je veliko razprav o spominih na davne dni, po katerih je vredno hrepeneti. Veliko je romantike, poglabljanja o pomenu vere v luč vseh luči – ljubezen. Bryan ostaja romantik večne mladosti. Ne potrebuje razcveta v zrelih letih. Ves čas je v razcvetu.
Album “Roll With The Punches” poseduje malho idejno prelepe razgibanosti. Zato se razvija zelo dinamično. Bryan nikdar ni bil komplikator, je pa zanj značilno da je znal neposrednost vselej kompenzirati z visoko muzikalno nalezljivostjo. Na novem albumu je nekaj izjemno prevzetnih komadov, ki hipoma zlezejo pod kožo, kar pomeni, da je staremu lisjaku znova uspelo zadeti poglavitno reč. Ne le da je v studiu znova užival, pač pa je z novim albumom definitivno osrečil vse, ki iščejo jasno zaznavno vibracijsko navezo poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih, ki so za privržence tega glasbenika neminljivi. Tu so momenti, ki te odstrelijo na obdobje albuma “Waking Up The Nighbours”, pri čemer je zelo verjetno največji krivec za to vnovični vložek Mutta Langa. Takšna je že kar uvodna – naslovna skladba novega albuma. Konkretno se razmahne na novem album in na njem zasije tudi veličastni Keith Scott s svojimi magičnimi triki na kitari. Nerazdružljivi Bryanov kamerad ohranja kitarsko karizmatičnost, v določenih točkah dobi njegova kitara znova veliko prostora za izpoved!
Če posedujete vinil boste deležni odkritja, da je A stran rockovsko bolj našobljena od B strani, kjer dobiva na pobudi intimnost osebno izpovedne narave. A stran poseduje niz štirih točk, ki jih je Bryan izdal kot single. Zato je jasno da je to izrazito močan del albuma. Težko se je odločiti katera med njimi je bolj nalezljiva, so pa izjemno prevzetne. Druga za drugo. Zato te album drži pri sebi. A Little More Understanding nosi izrazit funky podton, kitica črpa v Bryanovih vokalnih linijah celo nekaj povezav s triki starega dobrega Jeffa Lynna in njegovimi Electric Light Orchestra (Evil Woman). Res prelep izlet v arena rock s sredine sedemdesetih. Kratki, preprosti a jedrnati triki, ki v družno kompatibilnem dialogu visoke spravljivosti, gravitirajo v izjemno poslušljivost in nalezljivost. Natanko to kar iščemo pri Bryanu. In tu je tisti topel, poln, organski zvok same produkcije!
Skladba Be The Reason nosi boogie vzvod in je izjemno dobrodošla v finalnem delu albuma, saj sta pred njo nameščeni dve akustični baladni točki, v katerih pa se Bryan vrhunsko izvleče saj se ravno v tih dveh zaiskri v vsem sijaju po plati interpretacije, s čimer vzdržuje razvoj dogodkov na albumu na zadovoljivem nivoju zanimivosti. Be The Reason je zanimiv tudi po integraciji orglic. Zanimivo je kako premeteno in pretkano je ta instrument vpet v aranžma in v refrenu funkcionirajo domala v duetu z Bryanovo vokalno melodijo. Sklepna mirna in razpoloženjsko grabežljiva, melanholična Will We Ever Be Friends Again vleče vzporednice z nedavna izdanim samostojnim singlom What If There Were No Sides At All – vibracijsko, nikakor ne izpovedno. Koprnenje in izvrsten zaključek albuma.
Stari lisjak je znova dokazal, da je saržerju ostalo še mnogo izpovednih nabojev in da se ne ustavlja. Možakar je dostavil nov album, ki je sorodstveno izdatno navezan na predhodnik in dostavlja prelepo vez s časi, ki so za Adamsa neminljivi – s hiti s katerimi si je davno tega postavil spomenik, obenem pa z njim zelo uspešno ostaja v kolesju aktualnosti. Četudi je že davno tega povedal vse. V tistem kar počne je znova najboljši. In več od tega Bryan ne potrebuje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Roll With The Punches
2. Make Up Your Mind
3. Never Ever Let You Go
4. A Little More Understanding
5. Life Is Beautiful
6. Love Is Stronger Than Hate
7. How’s That Workin’ For Ya
8. Two Arms To Hold You
9. Be The Reason
10. Will We Ever Be Friends Again
Zasedba:
Bryan Adams – vokal, bas kitara, kitara, bobni (skladbe št. 1 in 4–10), piano (1, 6, 7), spremljevalni vokal (2–6, 8–10), klaviature (2, 4), tolkala (2), orgle (6, 7, 9), orglice na skladbi št. 7
Keith Scott – kitara (skladbe št. 1, 2, 9 in 10)
Pat Steward – bobni (skladbe št. 1, 2 in 3)
Jim Vallance – spremljevalni vokal na skladbi št. 4
Mutt Lange – spremljevalni vokal (skladbe št. 1–6 in 8–10), klaviature (skladbe št: 1, 3, 5, 8 in 10)
