All Strings Detached in Rouge-Ah zaznamovali Dan Žena v Cerknem (2019)

0 309

lokacija: Cerkno / Gabrijel / Slovenija
datum: petek, 08.03.2019

Na sedmem festivalu Deuje Babe, ki poteka, tako kot vsako leto, tudi letos sredi Cerknega in sicer med 1.3.2019 in 23.3.2019, so se za osmi marec zglasile v sklopu festivala in v baru Gabrijel tri punce. Dve delujeta v duetu All Strings Detached, tretja pa v »one woman band formaciji« imenovani Rouge-Ah. V celoti dva vseženska izvajalca torej, kar se za proslavitev ob dnevu žena tudi spodobi. All Strings Detached, sta v alternativnorockovskih krogih slovenskega glasbenega podtalja že kar dobro poznani imeni Vesne Godler ter Jane Beltram, ki imata v žepu tudi že dva studijska albuma »Heay Rain« ter »There’s Something Painfull About the Pearls«. Z obema sta punci prepričali kritično domačo glasbeno javnost, da gre za izreden tandem odlično funkcionirajoče medsebojne kemije zaznavanja ter dopolnjevanja. V vsem. V glasbeni viziji,  komponiranju ter odrski interpretaciji.

Poseben privlačni izziv za obiskovalca je to pot predstavljala Rouge-Ah, ki je odprla koncertno dogajanje. Pod tem umetniškim vzdevkom namreč deluje umetnica Urška Preis. Dekle je v tričetrt ure predstavilo svoj studijski prvenec »Bare«, ki velja za eksperimentalno zvočno pustolovščino stkano iz akustičnih in električnih zvokov, ki jih je pridobila Urška v različnih situacijah vsakdana. Gre za terenske posnetke. In več  Posnetke, ki jih je posnela med koncertom na odru ter jih tako z multidelay efekti in memoriranjem spravila v disperzno harmonično valovanje določno eksperimentalne zvočnosti. To še ni vse. Urška je tudi harfistka. Harfa ji je delala na odru družbo in tako je dekle dodalo tudi nekatere na moč usekane zvoke, ki so prihajali iz instrumenta, priključenega na »štrom«. Tudi s pomočjo igranja z violinskim lokom po harfi. Vso globino zvočne estetike za katero stoji vizija Rouge-Ah, smo z zanimanjem konzumirali. Na meji odrskega ekscesa? Niti ne. Spominja pa nekoliko na triek s snemalnimi trakovi, kot se je pred leti lotevala tega Irena Tomažin. Bizarno, nenavadno, izzivalno.  In reč še zdaleč ni nedolžna, saj je Urška, ki je študirana glasbena umetnica, morala nekaj linij zaigrati tudi tako, da je »poškilila« v notna črtovja. Kredibilno in povsem usekano, neobičajno ter na meji avantgarde. Gotovo bo Rouge-Ah v prihodnje še konkretno zaznamovala slovensko glasbeno okolje in tisti del njegovega segmenta, v katerem vladata v pogumno ubranem artizmu drznost, neobičajnost umetniškega ekscesa, kot ga generira svobodnjaški duh neomejevanja znotraj  absolutnega glasbenega eksperimenta.

Za Rouge-Ah sta oder zasedli Jasna in Vesna. Jasna z akustično kitaro, Vesna z bas kitaro. Njuna glasbena poza je unikatna in marginalni minimalizmi v komponiranju, s katerimi nagovarjata na studijskih albumih poslušalca, nikakor niso od muh, ko je treba vso stvar prenesti iz studia v realni svet. Na oder torej. V klubski “tišini”, ki jo je bar Gabrijel, sicer lahko večkrat vse poln, kot je bilo tudi tokrat in ko nastopata glasbenici pred teboj, kot na dlani, slišiš lahko udarec bucike ob tla. Zato so tudi tako nedolžni fuši za poslušalca kaj  hitro magnificirani. All Strings Detached sta v nasprotju s tem izkazali, kako močan izvedbeni tandem sta. Oziroma v kako močan odrsko izvedbeni tandem sta se razvili oziroma prerasli.  Kako odlično funkcionirata skupaj, nasploh kar se tiče harmoniziranja medsebojnih vokalnih prelivov, to je v elementu, v katerem sta še posebej skrbno in pretanjeno  razvili neverjetno čutečo estetiko, ki ji v slovenskem glasbenem prostoru težko najdeš karkoli, kar bi se jima vsaj kanček približalo.  Ko gre Jana v vokalne barve proti hrepeneči nežnosti, jo Vesna harmonično kontrastno barva z altovskimi prijemi, lahko pa se situacija tudi obrne. Besedila so angleška in punci sta neverjetno spretni v razumevanju ter zaznavanju metrike, ko je treba spraviti v verze angleški jezik ter iz vokalnega napeva doseči učinkujoč ekspresivni izplen. Delujeta 100% angleško. Tudi kar se same spremljave tiče je neverjetno s kakšnimi minimalizmi uspešno polnita zvočni prostor. Atmosfera pa je mračna in melanholična. A globoka in čutna ter najpoglavitneje. Absolutno ženska. Bolj žensko od tega ne gre.   Vmes sta presekali resno vzdušje in si dali duška z domačim žganjem, kar je podžgalo tako sam gospodični tandem, kot tudi obiskovalce. Ti so spremljali koncert »vkopano«, predani opojni hipnozi, v katero te je z lahkoto ovilo ustvarjeno vzdušje, ki ga generira glasbeno telo »vseh pripetih strun«. Točneje desetih. Nobene ni razneslo med koncertom, čeprav je bilo kar nekaj iskrenega srda stresenega ob interpretaciji poezije.  Jana in Vesna sta osupnili in začarali in prav neverjetno je kako sta izvedbeno napredovali po izkušnji, ko smo ju ujeli pred leti na eni izmed izdaj kamniškega Kamfesta. Edinstveni ženski glasbeni tandem za katerega upajmo, da ima v žepu že nov material s katerim se bo kmalu znova odpravil v studiu ter na snemanje novega albuma. Misija v Cerknem ob dnevu žena je torej v polnosti uspela.  

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X