Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: HairX
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 35:05
Ocena: 3.5/5
Tako kot je nekoč sloviti Blackie Lawless poimenoval samega sebe, da je žival, zaradi česar je postal prvenec zasedbe W.A.S.P. leta 1984 v ZDA tarča cenzure, tako »živalsko« so naslovili svoj studijski prvenec tudi HairX. HairX so sveža in nova rock zasedba, doma iz goriške Vrtojbe. Skratka. HairX je silno samozavesten in jasno fokusiran kvintet, ki se s svojo potenco, ustvarjalnim žarom, elanom ter zagonom, čvrsto in nadvse pogumno spoprijema s polpreteklim izročilom glam metala. Tistim, ki je zlasti z Losangeleškim Sunset stripom kraljeval na svetovnem rockovskem zemljevidu druge polovice osemdesetih.
Skupina, ki se je do leta 2016 konsolidirala v čvrsto postavo, je tako uspela v letošnji pomladi poviti svoj avtorski prvenec. Kvintet sestavljajo talentirani in izvrstni glasbeniki, ki vedo, da je treba v prvi plan nujno potisniti komponistično izvedbeno kvaliteto, za katero avtorsko stojijo s polno vehemenco, medtem ko pride obvezni glam kičeraj in čičkanje, v drugi plan. Spomnite se skupin, kot med drugim: Autograph, Firehouse, L.A. Guns in/ali Skid Row. Vse so sicer slovele po kiču, razvratu, gizdavosti, a so to opravičevale z izredno komponistično figurativo in odličnimi albumi. Temu ključu sledijo tudi HairX. Prvenec nosi mestoma nekaj začetniške naivnosti v kombiniranju vodilnih fraz in prehodov (Last Story, manj zanimiva balada Fly), a to je za prvence pač normalno, še posebej če se lotevaš arhaičnega žanra, kakršnega se lotevajo HairX, za katerega moraš biti najprej zelo dober, da kredibilno opravičiš njegovo preigravanje. Sicer pa skladbe Tonight, Rebel, Animals, D.T.G., Crazy Dreams in zaključni stampedo v We’re Gonna Rock, v celoti opravičujejo kvalitativna spoznanja o albumu »Animals«, sicer zapisana v prvem delu tega odstavka.
Pišejo se tudi drugi časi. Zlasti v produkcijskem smislu, sledi album Animals« nizkoproračunski obdelavi zvoka, čeprav stoji tudi takšna produkcija, kot se šika. Nosi zahtevano koncertno živost, ki jo je obvezno oplazila tudi surova garažna etiketa, kar zbližuje končni produkt v zvočni estetiki bliže zgodnjim časom metala in ne nazadnje tudi punka. Zlasti slednje povsem godi porogljivemu in pobalinsko gizdavemu videzu skupine, pred katerim ne bo varno prav nobeno dekle. In čeprav vseskozi visi v zraku nek duh po Mötley Crüe, se posrečeno izrazi prav v skladbi, ki je posvečena dekletom in kjer se zanimivo, skupina posrečeno preizkusi tudi z rabo slovenskega jezika.
Bend je že na prvencu »Animals« jasno in odločno opozoril, da gre za talentirane komponiste, ki znajo postaviti komad z jasno izdelanima glavo in repom, kjer komponenta muzikaličnosti prevzema primat v refrenskih napevih in kjer so vodilne kitarske fraze v postavitvi dovolj pečatne in hipoma popadljive, da se lahko teh dobrih 35. minut glasbe kiti s pravo sržjo kipeče adrenalinske naglice in bučanja prebitkov testosterona mladostniške neukročenosti tih petih norih žrebcev. Bend pristopa zavzeto h komponiranju, kar dokazuje tudi tako, da kontrastira (barva) drama vzdušja z implantacijo dodatnih vokalnih harmonij, ki spremljajo vodilni vokal. To je namreč eden najtežjih elementov v vibraciji glama, AOR glasbe ali (če želite) melodičnega rocka, ki pa je obvezen gradnik doseganja vrhunske pomp embalaže komponiranja.
Fantje torej že s prvim korakom v svoj diskografski opus odločno naznanjajo, da gre za ekipo, ki postreže slikovite solaže v srednjih instrumentalnih pasažah (»mid-eight« delih) in kjer prinaša vokalni iztržek Mihe Polanca, konkretno dozo potentne prodornosti s katero prevzema v skladbah pozornost in s katero prepričljivo vseskozi nagovarja poslušalca. Je izvrsten vokalist, ki mu tudi angleščina ne dela nobenih preglavic. Pri tem je vedno znova zanimiv ta vokalni kontrast med rabo slovenščine in angleščine, ki je usoden lahko tudi za kreacijo želenega vzdušja. Pri HairX dostavlja ta kontrast ravno skladba D.T.C., ki opozarja, da bi album »Animals« zadržal vso kredibilnost tudi, če bi bil v celoti odpet v slovenskem jeziku. Za skupino upajmo v prihodnje, da kanček nadgradi in izpili rabo angleškega jezika v metriki verzov, da bodo napevi delovali še bolj grabežljivo, kot sicer. Tu je še nekaj ekspresivnih rezerv, a to so sicer malenkosti, ki pa ob pravi optimizaciji, lahko v kompozicijah priigrajo izvajalcu tudi zmagoviti poker asov.
Album »Animals« ima vse kar mora imeti prvenec skupine, ki se navdihuje nad pridobitvami glam metala in hard rocka osemdesetih. Nosi potenco, surovost, pravo mero naježenosti, zaželen nivo komponistične prodornosti, odlično eksekucijo (s soliranjem in vokali vred) ter živo vibrantno, če ne kar koncertno produkcijo! Z njim odmerja skupina čvrst temeljni korak proti definiciji lastnega zvoka in sloga. Dokument torej na katerega je lahko ponosna, ki si zasluži čim več koncertne predstavitve in ne nazadnje prava odskočna deska, na kateri lahko v prihodnje skupina povsem sproščeno poglablja svoj artistični glasbeni dosje.
Zasedba
Miha Polanc (Polo) – vokal
David Gorikič (D.D.) – kitara
Partik Drole (Palo) – kitara
Tilen Jarc (Tilče) – bas kitara
Kristjan Čuk – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Mario Murgič – spremljevalni vokalna skladbah št. 3 in 5
Boštjan Pertinač – spremljevalni vokal, bas kitara, sintetizator
Julija Polanc – spremljevalni vokal na skladbi št. 7
Produkcija
Boštjan Pertinač
