Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: White, Doogie
Založba: Metal Mind Productions
Izid: year
Trajanje: 47:01
Ocena: 4/5
Bil je že skrajni čas da legendarni škotski pevec Doogie White, ki je svoja leta službovanja prebil med drugim pri zasedbi Rainbow, pri »švedskem Blackmore obsedencu« Y.J. Malmsteenu, pomagal Praying Mantis, pel za Cornerstone, trenutno pa je vokalist n.w.o.b.h.m. legend Tank, izda tudi svoj samostojni studijski album.
»As Yet Untitled« je od glave do pete natanko tisto kar je moral Doogie White početi z Rainbow, seveda avtomatično s tem tudi kar je moral predstavljati za Y.J. Malmstreena, od tu daleč pa niso več niti Deep Purple, kot tudi ne Whitesnake, začenši s Coverdaleovimi leti vajeništva, katerih pridobljene izkušnje je švaler David prelil kasneje na Whitesnake. »As Yet Untitled« je klasičen hard rocok album, bogate konverzacije Hammond orgel in bravuroznega kitarskega sekanja.
Doogie White je v svetu rock glasbe zelo cenjen vokalist. V svoji karieri je prijateljeval in še prijateljuje z mnogimi glasbeniki, mnogimi uveljavljenimi glasbeniki, ki so prav tako vrhunski in prepoznavni s svojim pristopom v svetu glasbe. Tako pomaga Whiteu na tem albumu horda preverjenih prekaljenih švedskih glasbenikov (Švedska je znana pa plejadi hard rock skupin, na katere so Rainbow pri oblikovanju sloga in zvoka prav usodno vplivali – začenši z Europe). Denimo Pontusa Norgrena, ki je odigral levji delež ne le v vlogi kitarista (pomagal je tudi kot basist in klaviaturist), pač pa tudi v vlogi producenta albuma, je Doogie »snel« v letih sodelovanja z Y.J, Malmsteenom, kateremu je bil Norgren kitarski tehnik, pred priključitvijo k HammerFall. Tu je Royal Hunt kitarist Markus Jidell, nadalje še en Doogiejev kolega iz časov pajdašenja z Malmsteeonom, bobnar Patrik Johansson, pa bobnar Thomas Broman, ki se je sukal v glasbenem krogu z velikani, kot so Glenn Hughes, Joe Lynn Turner, John Norum,… Nadalje so tu še večje ribe, kot denimo Tony Carey, originalni Rainbow klaviaturist še iz časov albuma »Rising, pa »pošastni« Derek Sherinian (ex-Dream Theater, Billy Idol, Black Country Communion), Neil Murray (Black Sabbath, Whitesnake) na bas kitari, basist Greg Smith (Ted Nugent),…
Že sama otvoritev albuma, pomenljivo poimenovana z Come Taste The Band, potegne na otvoritev albuma »Rising« (1976) zasedbe Rainbow, s polno »zavitim« uvodom kombinacije »space« klaviaturskih zvočnih zank in blažjega Hammond brnenja. Večina skladb nosi tisto epsko zabelo, pompozno melodičnih napevov v melosu v katerih bi se odlično znašla tudi pokojni Ronnie James Dio in Tony Martin (Black Sabbath). Doogie White odpoje ves repertoar z izredno odliko. Vokal mu odlično služi in mojster s peresno lahkoto prehaja skozi širok vokalni razpon ter ohranja moč in eksplozivno odzivnost vokalne interpretacije v slehernem registru nedotaknjeno! Prav to je najbolj nalezljiv atribut albuma »As Yet untitled«, ki mu daje tudi polno kredibilnost s predznakom samostojni studijski album. Glede na zveneča imena, ki na albumu sodelujejo, bi se lahko kaj hitro pripetilo, da bi katero prevzelo primat na albumu, pa ne. Vse je podrejeno vokalni interpretaciji Doogie Whitea. Ekipa zrelih glasbenih imen, ki ne zmore zatajiti, z bogastvom izkušenj in prirojenim občutkom v zibelko položenega glasbenega talenta, gradi sočno, polno zvočno sliko maksimalnega izkoristka in skladbe kar razganja od živosti in »resničnosti«.
To je album,ki ne prinaša glasbene revolucije, bo pa več kot pisan na kožo vsem ljubiteljem zlasti Rainbow, Deep Purple in Whitesnake (ne smemo pozabiti tudi na opus Yngwie J. Malmsteena). Je namreč napolnjen s slikovitimi klasično zabeljenimi aranžmaji omenjenih skupin, Doogie White pa s svojim vokalnimi specifikami v oživljanju in kontrastiranju teh občutij, dodatno priliva olja na ogenj. Ne le, da vas v to občutje vpelje banalno gledano sam naslov otvoritvene Come Taste The Band na albumu, pač pa se je temu klasičnemu hard rock jurišu nemogoče izogniti tudi kasneje na albumu v skladbah, kot so: Dreams Lie Down And Die, Land Of The Deciever, Times Like These , Lonely in Sea Of Emotion. Odklon od albuma predstavljata AC/DC »figureski« Time Machine in Catz Got Yer Tongue. In mašil na albumu ni. Preprosto. Doogie White je dregnil v sfero, ki mu je najbolj domača, v kateri se počuti najbolje, jo suvereno obvladuje in tako s svojim markantnima vokalom ter vokalno interpretacijo ponuja odličen klasični hard rock album, ki mu ne manjka levje srčnosti in žlahtne staroselske rock karizme.
Zasedba
Doogie White – vokal
Patti Russo – spremljevalni vokal
Pontus Norgren – kitara, klaviature, bas kitara
Marcus Jidell – kitara
Phil Hilborne – kitara
Mick Tucker – kitara
Derek Sherinian – klaviature
Tony Carey – klaviature
Neil Murray – bas kitara
Greg Smith – bas kitara
Paul Logue – bas kitara
Patrick Johansson – bobni
Thomas Broman – bobni
Produkcija
Pontus Norgren
Seznam skladb
1. Come Taste The Band
2. Time Machine
3. Dreams Lie Down And Die
4. Lonely
5. Land Of The Deceiver
6. Secret Jesus
7. Sea Of Emotion
8. Catz Got Yer Tongue
9. Living On The Cheap
10. Times Like These
