Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Phenomena
Založba: Escape Music
Izid: year
Trajanje: 44:05
Ocena: 3/5
Projekt Phenomena vselej buri duhove. Nasploh je zanimivo, da se projekt vselej predstavlja z navedbo Toma Galleya, kot njenega stvarnika. Vprašanje je, glede na to koliko izvrstnih glasbenikov sodeluje znotraj tega projekta, ali glavnino idej za albume Tom Galley sploh še prispeva. V reklamnih tekstih zadnjih dveh albumov je namreč vselej citiran zgolj kot ko-producent skupaj s švedskim deloholikom Martinom Kronlundom (Gypsy Rose). Verjetno je tako, da mu drugi napišejo celotno jedro skladb, sam pa, da zeleno luč za tiste, ki se dejansko uvrstijo na album.
Kakorkoli obračam to ne igra pomembne vloge, ko se osredotočimo na vsebino izdelkov izdanih pod imenom Phenomena. »Psyhcofantasy« leta 2006 je več kot posrečeno osmislil tri odlične izdelke projekta, ki datirajo v izdajah v osemdeseta, »Blind Faith« (2010) postregel navdahnjeno nadaljevanje. No novi album »Awakening« žal ne servira take prepričljive izpovedno aranžerske moči kot oba njegova predhodnika, kaj šele klasični Phenomena albumi.
»Awakening« je privekal na svet po vsega letu in pol, ki je preteklo od zida predhodnika »Blind Faith«. Znova je na njem cel bataljon fantastičnih pevcev. Nekatere med njimi je zadržal Galley na novem albumu, še s prejšnjega »Blind Faith«, kot so: Rob Moratti (Final Frontier, Saga), Ralf Scheppers (Primal Fear), Terry Brock (Giant, Strangeways), Mike DiMeo (The Lizzads, Masterplan, Riot). Odlična Robin Beck na tem albumu ni sodelovala, zato pa je Galley povabil njenega moža Jamesa Christiana (House Of Lords), ki s svojo štimo nekako nadomešča tokratno odsotnost Chrisa Ousseya (Heartland), deloma pa tudi Tony Martina (Black Sabbath, Mollo/Martin). Lee Small (Shy, Surveillance) vnaša v skladbi Smash It Up in How Long tisti ščepec »Hughesovske soul akrobacije« (to vlogo je več, kot odlično, izvršil na prejšnjem albumu FM pevec Steve Overland).
Album, ki se v celokupnem seštevku ne more pohvaliti s tako močjo nalezljivosti refrenskih napevov, kot njegovi predhodniki, po drugi plati izkazuje tudi to, da je izpovedno manj razgiban. V aranžiranju in izbiri vodilnih motivov, ki na albumu ne uspejo iztržiti raznolikosti predhodnika »Blind Faith«. Pestra paleta vodilnih vokalov, to pot ni optimalno izkoriščena. Kratek čas nastajanja albuma kreira ob poslušanju izkustvo in občutje, da bi bil »Awakening« lahko še precej boljši album, če bi mu Galley s kompanijo dal še več časa. Seveda pa so vsi ti glasbeniki tako močno izkušeni in vešče podkovani glede na vso studijsko, kot tudi odrsko, kilometrino, da v komponistično izvedbenem oziru ne znajo in ne zmorejo zatajiti. S svojo prekaljenostjo zanjo vselej »najmanj maskirati« stvari tako, da zadržujejo vso kredibilnost in na tak način, v primeru Pheonmena, zagotavljajo suvereno nadaljevanje poante samega projekta.
»Awakening« je namreč v vsem tipični Phenomena album. Za nove čase nosi precej bolj živo, navito produkcijo, glavnino udarnosti skladb gradi Galley na kombinaciji Hammond orgel in kitarskega riffa, ki kreirata tudi glavnino masivnega zidu, katera oklepa vodilne vokale. Mračnega občutka je na tem albumu v izobilju. Občutja skušnjave, tipičnih izpovednih kontrastov v bitkah med dobrim in zlom, kar je prenos izročila iz Phenomena albumov, ki so izšli še v osemdesetih. Tradicija je torej ohranjena, a prelita v krik novih časov, ki jih uživa danes razvojna stopnja melodičnega rocka. Produkcija v oblikovanju zvoka je povzeta produkciji albuma »Blind Faith«
Na albumu ni trenutka, ki bi kakovostno izstopal. Vsekakor si tudi tokrat pevci v svojih točkah skušajo izboriti prostor, v katerem so izrazno kar se da prepričljivi in kjer je plasma unikata njihove vokalne interpretacije optimalen. A kot omenjeno, »Awakening« v tem ni tako uspešen kot »Blind Faith«. Aranžmaji tega ne dopuščajo v celoti. Denimo skladba Shake, ki jo vodi DiMeo na vokalu, se prav nikamor ne premakne. Žal to velja tudi za Gotta Move, katero vodi Scheppers, ki je na skladbi Fighting predhodnega albuma »Blind Faith« nanj enega njegovih impozantnejših trenutkov. Stand Up For Love v vokalni režiji Chrisa Antblada, je proti koncu albuma »Awakening« skladba, ki poseduje najbolje urezani aranžma refrena. Ta v kombinaciji z švedskim pevskim zborom »Java Gospel« prispeva prelep čistokrvni AORovski trenutek albuma, kakršnih na njem definitivno tokrat manjka v izobilju.
Tako je album »Awakening« to pot orientiran na ožjo bazo fanov melodičnega rocka in pač striktnih oboževalcev projekta, ki morajo imeti prav se Phenomena albume v svoji zbirki. Daleč od tega da bi bil to slab album. Nosi pa še kar nekaj rezerve, da bi ga razglasili za odličnega, ali vsaj takšnega, da bi lahko suvereno stal ob boku visoko kakovostnega nivoja predhodnika »Blind Faith«.
Zasedba
VOKALISTI:
Lee Small
James Christian
Rob Moratti
Ralf Scheppers
Mike DeMeo
Terry Brock
Toby Hitchcock
Niklas Swedentorp
Chris Antblad
GLASBENIKI:
Martin Kronlund – kitara, bas kitara
Tom Harlan – kitara, klaviature
Imre Daun – bobni
Henrik Thomsen – bas kitara
Per Aronson-Andersson – Hammond orgle, klaviature
pevski zbor “JAVA Gospel” na skladbi “Stand up for love”
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Carl Anthony Wright – kitara
Christian Wolff – kitara
Tommy Denander – kitara
Mike Slamer – kitara
Magnus Karlsson – kitara
Mat Sinner – bas kitara
Steve Newman – kitara, spremljevalni vokal
Frederik Bergh – klaviature
Skupina Coldspell (vsi člani)
Produkcija
Tom Galley & Martin Kronlund
Seznam skladb
1. Smash It Up
2. Reality
3. Homeland
4. Going Away
5. Gotta Move
6. How Long
7. Shake
8. Fighter
9. Dancing Days
10. Stand Up For Love
