Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Klynt
Založba: Samozaložba
Izid: year_month
Trajanje: 52:21
Ocena: 2/5
Predstavljajte si premiso tipične neumne ameriška najstniške seks komedije v kateri ima glavno vlogo pet srednješolcev, ki jim gre po glavi le fuk, joške, tiči, riti, mošnje in pivo. Veliko piva. Če vse to sedaj postavite v metal okolje dobite točno to kar ponuja dolgometražni prvenec graške zasedbe Klynt, Of Klynt And Man. Zasedbo so leta 2008 ustanovili Patrik Hiebler (kitara), Rene Mueller (kitara), Christopher Lex (bas), Davin Gmeindl (bobni) in Sir Dadukles Prime (vokal), njihova želja pa je bila igrati udaren in epski power/thrash metala. Po hudi prometni nesreči je Mueller leta 2009 zasedbo zapustil, na njegovo mesto pa je stopil Martin Schreiber. Istega leta so v tej zasedbi izdali demo Epic as Fuck, v začetku letošnjega leta pa studijski prvenec.
Obljubljajo, da je moč na njem slišati monumentalen, vulgaren in epski power/thrash metal, ki bo potrgal jajca. A realnost je taka, da je vse kar ostane od obljub tisto zadnje. A jajca ostanejo kar lepo na svojem mestu, edino kar uspe Klynt utrgati je čas, ki sem ga zapravil s poslušanjem te abominacije in ga ne bom nikoli dobil nazaj. V petdesetih minutah Kylnt res nanizajo dozo nežneje zvenečega thrash metala, ki je v večjem delu po power metalsko melodične, a je ta vse kaj drugega kot originalen. Ne gre le za to, da so si praktično vse skladbe podobne kot jajce jajcu (da nadaljujem s prispodobami o jajcih), še huje je to, da je treba riff, ki bi si ga zapomnil iskati kot dlako na jajcih zgoraj omenjenih junakov filma. Redki svetli trenutki sicer vse preveč spomnijo na Metallico in Iced Earth, a si je ob njih vsaj mogoče nekoliko spočiti načeta ušesa. Obljubljeno epskost resda nosijo kitarske linije, ki pa so večinoma žal preveč generične in mrtve, da bi zaradi njih za nove božanstvo oklical Klynta. Enolični kvazi epski vokali samooklicanega viteza Sir Dadukles Primea celotni sliki prej škodijo kot koristijo, corovsko kričanje sicer res uspe razbiti enoličnosti in v glasbo vnesti nekoliko več vznemirljivosti in dinamičnosti, a kaj ko je tudi to ena sama kopija. A če je glasba Klynt celokupno dokaj solidna pa tega ni moč reči za abotna, neumna, celo debilna besedila polna straniščnega humorja. V njih Klynt nastopajo kot metal bojevniki, ki za šalo podrejo vse kar je na dveh nogah in ima joške, imajo največje tiče, največja jajca in jim po žilah namesto krvi teče pivo (glede na slišano prej brezalkoholno kot karkoli drugega). Res vznemirljiv koncept. Ki je zanimiv kvečjemu dvanajstletniku, ki je pravkar začel onanirati na slike Pamele Anderson.
Avstrijci so za naslov svojega prvenca izbrali besedno igro povzeto po kultnem Steinbeckovem romanu Of Mice and Man in kako prikladno je ta naslov uporabiti še za opis albuma – namesto, da bi Of Klynt And Man rjovel kot človek, cvili kot nemočna miška na katero se bo vsak trenutek usedel slon. Epic as Fuck? Žal prej Epic Fail.
Zasedba
David Gmeindl – bobni
Patrick Hiebler – kitara
Christopher Lex – bas
Martin Schreiber – kitara
Sir Dadukles Prime – vokal
Produkcija
Thomas Brugger
Seznam skladb
1. PROLLogue
2. Hell Is Home
3. Into the Abyss
4. LAWL!
5. Everything Dies (But Me)
6. One On One
7. No Regrets
8. When Hope Ceases
9. They Called Him Klynt
10. Biggest Balls
