Ayreon: Electric Castle Live and Other Tales

0 148

Datum izida: 27.03.2020
Založba:
Mascot Label Group/Music Theories
Produkcija:
Arjen Anthony Lucassen
Dolžina:
2:26:39
Zvrst:
progresivni rock/progresivni metal
Ocena:
9.5/10

Ayreon, projekt nizozemskega multiinštrumentalista, pevca, skladatelja in producenta Arjena Anthonya Lucassena, je svojo najbolj čislano ploščo, konceptualno spacerockovsko opero »Into the Electric Castle« (RockLine recenzija TUKAJ) ustvaril leta 1998 in z njo osupnil progresivnorockovski svet. Leta 2019, ko je minevala dvajseta obletnica izida tega najbolj čislanega Ayreon albuma, se je Arjen odločil, da ga, skupaj z nekaterimi dolgoletnimi glasbenimi sodelavci ter s še nekaterimi novimi gosti, v celoti odigra ‘v živo’. Rezultat tega nadvse ambicioznega podviga je novi koncertni album »Electric Castle Live and Other Tales«, ki je zvočni zapis enega izmed štirih koncertnih nastopov, kateri so se zgodili ob tej redki priložnosti. Podoben, navidezno nemogoči koncertni podvig se je Ayreon sicer posrečil že pred štirimi leti, ko so izdali kocnertni album »The Teater Equation« (2016), koncertno verzijo albuma »The Human Equation« (2004).

Arjenu so se ob tej redki priložnosti pridružili skoraj vsi pevci, ki so sodelovali na studijski verziji »Into the Electric Castle« na čelu s Fishem (ex-Marillion), Damianom Wilsonom (ex-Threshold), Edwardom Reekersom (ex-Kayak) in Anneke van Giersbergen (ex-The Gathering), medtem ko so jim družbo delali ‘stalni’ bobnar Ed Warby, kitarist Marcel Singor (Kayak), klaviaturist Joost van der Broek (ex-After Forever) in flavtist Thijs Van Leer, šef legendarne nizozemske progrockovske skupine Focus, če se našteje le nekatere inštrumentalne sodelavce. Marcela Bovio (Mayan), Simone Simons in Marc Jansen (oba iz skupine Epica) so medtem zamenjali nekatere odsotne pevske tovariše iz studijske verzije »Into the Electric Castle«.

Kljub zavidljivemu naboru čislanih pevskih in inštrumentalnih imen iz sveta progresivnega rocka in progresivnega metala pa je bil največji zvezdnik tega večera nedvomno kultni ameriški filmski igralec John de Lancie, katerega večina najbolj pozna po vlogi ‘vsemogočnega’ Q-ja v znanstveno-fantastični nanizanki ‘Zvezdne steze – naslednja generacija’. De Lancie, ki kot pripovedovalec nastopa v vlogi skrivnostne nezemeljske entitete The Voice, je zamenjal Petra Daltreya, ki je sodeloval na originalni verziji »Into the Electric Castle«. De Lancie, ki je pravi mojster za teatralno koreografijo z znanstveno-fantastičnim predznakom, je svoje delo opravil z odliko, saj njegov značilno zlovešči, cinični, zajedljivi in posmehljivi glas, ki povezuje posamezne skladbe, izpadel še boljše od originalne, se pravi Daltreyeve verzije in je bistveno pripomogel k napetemu in dramatičnemu vzdušju, ki preveva levji delež »Into the Electric Castle« izvedb. De Lancie je večino naracij napisal na novo in prilagodil svojemu teatralnemu slogu kar je ‘požegnal’ tudi Arjen, ki je dolgoletni ljubitelj igralčevega lika in dela.

S koreografskega in scenografskega stališča je bila koncertna izvedba »Into the Electric Castle« izjemno zahteven projekt, a se je Arjenu ob pomoči njegovih imenitnih glasbenih gostov in prestižnega igralskega gosta posrečilo izpeljati izjemno dobro in vživeto koncertno verzijo te ambiciozne spacerockovske opere, ki praktično v ničemer ne zaostaja za studijskim izvirnikom. Razlike so malenkostne in prej kot ne odločajo le o tem kateri pevec ali pevka posamezniku bolj odgovarja v določeni vlogi, denimo Simone Simons ali Sharon den Adel (na studijski verziji) v vlogi Indijke. Fantastična pustolovščina skozi labirinte električnega gradu traja od uvodnega »Welcome to Another Dimension« do zaključnega, epskega zmagoslavja »Another Time, Another Space«, ko se koncertna izvedba spacerockovske opere uspešno zaključi s posameznimi ter nato še zborovskimi vokalnimi prispevki vseh gostujočih pevk in pevcev.

Po zaključku izvedbe celotnega »Into the Electric Castle« je Arjenova zvezdniška zasedba izvedla še nekatere skladbe iz njegovih drugih, manj razvpitih projektov kot so The Gentle Storm, Ambeon in Stream of Passion, medtem ko je nizozemski multiinštrumentalist Fishevo navzočnost izkoristil za nadvse posrečeno priredbo Marillion hita »Kayleigh«. Koncertni posnetek se konča z izvedbo skladbe »Pink Beatles in a Purple Zeppelin«, ki izvira iz Arjenovega solo albuma »Lost in the New Real« (2012), ter Star One standarda »Songs of the Ocean« iz istoimenskega prvenca, ki obenem predstavlja edini trenutek na tem posnetku, ko Arjen v roke prime svoj priljubljeni inštrument – električno kitaro. Zanimivo, da je bila od vseh možnih Star One skladb izbrana ravno tista z besedilom navdahnjenem po filmu iz sage Zvezdne steze, ki je ključno zaznamovala De Lanciejevo igralsko kariero.

Najbolj cenjeni album v povesti vselej ambicioznega Lucassenovega projekta Ayreon je po več kot dveh desetletjih končno dobil svojo koncertno verzijo, ki je nadvse zvesta studijskemu izvirniku. To je podatek, ki bo gotovo razveselil večino ljubiteljev lika in dela tega nizozemskega glasbenega posebneža. Produkcija je ves čas nadvse ‘zloščena’ tako, da se med poslušanjem, razen v redkih trenutkih, ko se oglasi publika, zlahka pozabi, da gre za koncertni album. V primeru konceptualno usmerjenega projekta kot so Ayreon tovrstna produkcija izpade celo zaželeno. De Lancijeva izjemna pripovedna nit pa je tisti jeziček na tehtnici zaradi česar bo koncertna verzija »Into the Electric Castle« za marsikoga celo še boljša od izvirnika, ki po mnenju večine privržencev še vedno velja za magnum opus tega Lucassenovega imenitnega progrockovskega/progmetalskega projekta.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Skladbe:
1. Welcome to the New Dimension
2. Isis and Osiris
3. Amazing Flight
4. Time Beyond Time
5. The Decision Tree
6. Tunnel of Light
7. Across the Rainbow Bridge
8. The Garden of Emotions
9. Valley of the Queens
10. The Castle Hall
11. Tower of Hope
12. Cosmic Fusion
13. Robby Valentine
14. The Mirror Maze
15. Evil Devolution
16. The Two Gates
17. Forever of the Stars
18. Another Time, Another Space
19. Shores of India
20. Ashes
21. Out in the Real World
22. Twisted Coil
23. Kayleigh
24. Pink Beatles in a Purple Zeppelin
25. Songs of the Ocean

Pevci in njihove vloge:
John de Lancie – pripovedovalec
Arjen Anthony Lucassen – Hipi
Fish (ex-Marillion) – Škotski gorjan
Simone Simons (Epica) – Indijka
Damian Wilson (Headspace, Maiden uniteD, ex-Threshold) – Vitez
Edwin Balogh – Rimljan
Anneke van Giersbergen (The Gentle Storm, VUUR, ex-The Gathering) – Egipčanka
John Jaycee Cuijpers – Barbar
Edward Reekers (ex-Kayak) – Futurist
George Oosthoek – Smrt
Mark Jansen (Epica, Mayan, ex-After Forever) – Smrt
Marcela Bovio (ex-Stream of Passion, Mayan) – spremljevalni vokal, glavni vokal na “Out in the Real World”
Dianne van Giersbergen (Ex Libris, ex-Xandria) – spremljevalni vokal
Jan Willem Ketelaers – spremljevalni vokal
Robert Soeterboek – vokal na “Songs of the Ocean”
Michael Mills (Toehider) – TH-1 (posneti uvod na Other Tales sekciji)
Rutger Hauer – Voight Kampff (posneti uvod na “Pink Beatles in a Purple Zeppelin”)

Inštrumentalisti:
Ed Warby – bobni
Marcel Singor (Kayak) – glavna kitara
Ferry Duijsens (VUUR) – kitara
Bob Wijtsma (Ex Libris) – kitara
Johan van Stratum (VUUR, ex-Stream of Passion) – bas kitara
Joost van den Broek (ex-After Forever) – klaviature
Ben Mathot – violina
Jurriaan Westerveld – čelo
Thijs van Leer (Focus) – flavta
Robby Valentine – klavir nan “Robby Valentine” in “The Mirror Maze”
Arjen Anthony Lucassen – kitara na “Songs of the Ocean”

 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki