Izvajalec: Mumford & Sons
Založba: Island Records
Izid: year
Trajanje: 52:17
Ocena: 2.9/5
Kako iznajti formulo da po bližnjici kupiš srca Britancev? Vprašajte zasedbo Mumford & Sons, ki je do izdaje tretjega albuma »Babel« prodala v izjemno kratkem času preko 5 milijonov albumov. Babel« je kmalu po uradnem izidu letos septembra prejel certifikat najhitreje prodajanega albuma v letošnjem letu. Popularnost skuine je torej v nadaljnjem porastu!
K oblikovanju zmagovite formule so fantje pristopili tako , da so akustični melos irsko-keltskih folk elementov katerega nosilci so mandolina, ukulele, violina, tudi banjo vrinili v formo brit popa, ali post brit popa, besedila pa zapolnili z poduhovljenostjo religiozne pripadnosti Edinemu. Na novem albumu predstavlja idealno kolizijo obeh elementov skladba Hopeless Wanderer, nastavljena proti koncu albuma. Tu je prvi single albuma, ki odseva antemično arensko naravnanost speljano od brit popa I Will Wait. Tudi kasneje npr. Lover Of The Light. Vse te ki izdatno dokazujejo, da znajo Mumford & Sons doseči tisti antemični naboj komercialno uspešnih sodobnikov alternativnega rocka Britanskega otočja nove dobe. In to mnogokrat precej bolj sofisticirano, skozi organski zven. Se pravi precej bolj subtilno kar je všečno, saj ohranja glasba v tem oziru jasen naravni ten, brez skrivanja za lepotnimi ličili efektov, ki jih ponuja razkošje snemalnih studiev.
Album spremlja svečano dramatični občutek vdanosti v usodo, a kljubovalnosti pokončne drže, pregovorno tudi za ceno življenja, če drugače en gre. Kot v vseh kultnih angleško govorečih filmih. Glavni junak propade, a ne proda hudiču duše. Podajam namerno banalno, a nazorno. Trkanja na čustva Britancev je torej tu v izobilju in masa je definitivno na polno in hipoma »nasedla«. Mumford & Sons si v oblikovanju karakterja sposojajo tudi mnogo zgodovinske simbolike na katerem je zraslo Združeno kraljestvo (denimo pradavne signalne oznake morje plovcev kraljevske flote).
»Babel« je še bolj zloščen in zvočno bleščeč, kot predhodnik »Sigh No More« (2009), poseduje še več pompa in grabežljive melodičnosti, ki naj bi zgrabila za uhlje s prve. Zlasti se to odraža na refrenskih napevih, ki nosijo še izdatno poudarjenost centralne vloge in so v tem oziru še bolj detajlno stopnjevito harmonizirani, kot na predhodnem albumu in seveda urezani v vodilnih napevih po vzoru sozvočja karakteristik tipičnih keltskih melodij.
»Babel« ne prinaša razvojno nič novega. Le spoznanje da skuša skupina iztržiti še večji komercialni potencial. Ta občutek prednjači pred art prizmo izdelka, kar ni najbolj zaželeno. Pa čeprav stoji v produkcijskem, tudi aranžerskem oziru vse lepo na svojem mestu, deluje pre-producirani »Babel« prevečkrat, kot poizkus kupovanja množic.
Je pa nekaj kar drži »Babel« nad vodo. Vokalna interpretacija! Marcus Mumford, notorični naslednik evangeličanske starševske vzgoje, je v svoji občasni obsesiji duhovne pridige obračanja k Nebu izredno prepričljiv. Njegov trpeče očitajoči vokal, občasno že skoraj surovo predirljiv, na trenutke narativno šepetav , sproža občutja da gre za religioznega fanatika, ki se ne bo v prepričanjih premaknil niti za ped, dokler mu Edini z neba ne namigne,l da sme to storiti. Konzervativizem, navezanost na tradicijo – nekaj kar Britanci že od vekomaj (ozkogledno žal) naravnost ljubijo.
Instrumentalni odseki, kjer se sprosti prostor za potencialno improvizacijo s solažami ni zapolnjen. Bilo bi utopično in nevarnost fragmentacije poslušljive nalezljivosti bi postala naenkrat velika grožnja izdelku! Ta prostor polni skupina z izdatno mero spremljevalnih linij banja ali mandoline, ki postajajo tu bolj poudarjene. Občasni preprosti okraski akustične kitare so dodani poleg medtem, ko držijo ogrodje skladb skupaj dodane klaviature in piano. Ritmika je polna folk simbolike, mnogokrat temelji na preprostih polka vzgibih.
Ljubimci Boba Dylana bodo morali, navkljub svoji glasbeni špuri, z naslednjim albumom nujno ponuditi nekaj več otipljivega artizma glasbene substance. Postajao namreč predvidljivi. Tudi skladbe na albumu »Babel« delujejo večkrat do mere repetitivno, saj se sučejo v ozkem krogu ritmike in melosa, kot ju zakoličuje reklo anglosaksonskih ljudskih napevov. Premalo je dinamike v sami osnovni kulisi glasbene forme, ki jo zastopa skupina, čustva Britancev pa znajo po drugi plati kaj hitro otopeti. In tega jih ne reši še tako prepričljiva pridiga Marcusa Mumforda.
Zasedba
Marcus Mumford – vokal, kitara, bobni, tamburin, tolkala, ukulele, mandolina
Ted Dwane – vokal, bas kitara, kitara, bobni, tamburin, tolkala
Ben Lovett – vokal, piano, klaviature, orgle, harmonika, bobni, tamburin, tolkala, harmonij
Winston Marshall – vokal, banjo, mandolina, dobro, bas kitara, kitara
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Chris Alan – čelo
Nell Catchpole – violina, viola
Nick Etwell – trobenta, rog
Ross Holmes – piščal
Dave Williamson – pozavna
Richard Martin – tolkala
Produkcija
Markus Dravs
Seznam skladb
01. Babel
02. Whispers In The Dark
03. I Will Wait
04. Holland Road
05. Ghosts That We Knew
06. Lover Of The Light
07. Lovers’ Eyes
08. Reminder
09. Hopeless Wanderer
10. Broken Crown
11. Below My Feet
12. Not With Haste
