Kraj: Ch. 0, Metelkova, Ljubljana, Slovenija
Datum koncerta: 16.02.2007
Število obiskovalcev: 80
Cena karte: 10 evrov, 8 evrov za maškare
Za začetek so pustno obarvano soboto ogreli The Real Things, ki so v dobre tričetrt ure žgali, nabijali in oživeli, že tako dodobra nabrit večer. Kot se za prave rockerje spodobi so se tudi oni držali po večini v pretežno bolj hitrih in udarnih skladbah. Brez milosti. Usklajeno in dovršeno vseskozi. Očitno so zaigrali prave note, saj jih publika po končanem nastopu, kar ni želela spustiti z odra, vendar drugače ni šlo. Prišel je čas za glavne akterje večera.
Nekaj minut čez 23 uro se na odru pojavijo The Bambi Molesters. Minilo je že kar precej časa odkar so bili v teh krajih nazadnje. In več kot očitno je bilo, da so bili pogrešani. Niso izgubljali ne časa ne besed, ampak kar takoj z vso silo udarili naravnost v pravo mesto. “Wanganui”, “Point Break”, “Bombora” in druge pesmi so se prijele, kot da so zimzelene. Neposredno in neizprosno. Energija se je širila, kot tsunami. Brez možnosti za pobeg. Tu bi prišel prav rek, prepustiti se toku! V pesmi “Restless”, ki je ena redkih vokalnih pesmi v diskografiji bambijev, je vse zbrane s petjem pogostil Dalibor Pavičić. In to precej dobro, brez problema bi lahko vključili več vokalnih skladb na svoje albume, če Chris Eckman ali kakšen drug od elitnih glasbenih sodelavcev slučajno ne bi imel časa.
Koncert je potekal valovito, kot se za takšno glasbo spodobi. Odlično razpet med hitrejšimi in ostrejšimi skladbami, ter nekoliko počasnejšimi, bolj hipnotičnimi pesmimi. Vse pa so bile povezane z nenehnim zvokom reverba, ki je na trenutke res deloval, kot, da smo bili vsi skupaj za slabi dve uri ujeti pod bučanjem valov. Zdelo se je, da je publiko enako razgrela hitrost in neobladljivost glasbe, kot tudi nežnost in umirjenost. Bodisi hitrostnostno tekmovanje v ubiranju kitarskih strun Daliborja in Dinka (Tomljanovića), ter bobnanjem Hrvoja Zaboraca, ki je spominjalo na intenzivnost mitraljeza ali pa občasni, počasni, okorno zveneči basovski vložki, ki so v ospredje potegnili vedno fatalno Lado Furlan Zaborac. Nikakor se ji ni mogla upreti ena od maškar, dvakrat jo je na odru obiskala mačka, kot v počasnem posnetku, se je muzala in dobrikala prav dobrovoljni basistki.
Proti koncu uradnega dela koncerta je Dalibor še nekajkrat stopil pred mikrofon in razgibal glasilke, v bolj rock in manj surf skladbah (“Little Beach Bunny”, “Livin’ Lovin’ Wreck”). Prvi zaključek je nastopil s skladbo “Malaguenia”, ki pa nikakor ni prinesel pravega konca, saj so se kmalu vrnili, ter se pognali v izredno energičen podaljšek. Zaigrali so tudi pesem “Cecilia Ann”, ki so jo v originalu izvajali The Surftones, med drugim pa so jo prav mojstrsko priredili tudi Pixies! Odigrali so tudi pesmi “The Wedge”, “Chaotica”, “Latinia”, “Rumble”, ki veljajo za nekakšne klasike Surf Rock glasbe. V preteklosti so jih prirejali vsi od Dicka Dalea in njegovih Del-Tones do The Centurions, The Lively Ones, The Ventures in drugih mojstrov te glasbene zvrsti.
Prav na koncu, ko je skupina zapadla v nekakšen zvočni trans, ki se zagotovo razvlekel čez deset minut in je tudi delovalo, kot zares zadnja pesem, se je nekje na vrhuncu Dinku nekaj zamerilo in prav sunkovito je snel kitaro, ter jo podal v publiko. Z zamahom roke, ki je nakazoval nekaj kot “dajte, to reč stran” je izginil z odra. To je povzročilo nekaj začudenja tako med publiko, kot tudi v sami skupini, vendar se je kmalu zatem Dinko vrnil z vodo v eni in cigareto v drugi roki in neko neprijetnostjo, skrbjo na obrazu. Nekaj ni štimalo z ojačevalcem, vendar se mu je kmalu prikradel nasmešek na obraz, tako, kot vsem drugim prisotnim v dvorani, ko se je izkazalo, da je tista (ne)srečna kitara priletela v roke ravno nekemu mlademu nadobudnemu kitaristu, ki je nemudoma pričel s soliranjem, povsem ob boku s preostalimi tremi glasbeniki. Kaj takega se seveda verjetno ne zgodi ravno vsak dan, zato je bilo povsem normalno, da se mladega zvezdnika potegne na oder, ter skupaj zaključi nastop. No, skoraj zaključi, saj se publiki še ni zdelo, da je to primeren zaključek večera. Bend se vrne in Dalibor pripomne, da bodo zdaj zaigrali eno takšno, ki jo “mi” ne znamo. Odigrajo še “Baia”, ter tik zatem zares zaklučijo nastop z, “Ovo je pesma z onoga filma. Ovu zaista nikada ne igramo!”. “Miserlou”, prava surferska himna za pravi zaključek koncerta in večera.
Morda je bilo na koncu koncerta vseeno 2:1 za Beograd, kot je enkrat med koncertom dejal Dalibor, “juče smo igrali u Beogradu. Oni vode 2:0. Jebat ga, tako je! Bilo jih je 400”. No, na Metelkovi se nas je zbralo kakšnih 80, vendar je bila borba izjemna…Lahko bi bilo tudi 2.2…
Vsekakor neverjetno in razlog več, da se The Bambi Molesters vrnejo v studio in posnamejo nadaljevanje svojemu zadnjemu studijskemu izdelku, Sonic Bullets: 13 From The Hip, od katerega je minilo že celih šest let! Jasno je, da The Bambi Molesters ustvarjajo odlično plimo, samo nekoliko predolge so oseke vmes!
Setlista
THE REAL THINGS
01.Welcome
02.Dead Man
03.I’m Not Kidding Around
04.I Feel Good
05.Take Me Higher
06.Let’s Go Out
07.(Novi Aligator)
08.Endless, Nameless
09.Twisting Out Of shape
10.Day Dreamer
11.(Brez Naslova)
12.Broken Bottle
13.I Wanna Be With You
14.Mess Around
THE BAMBI MOLESTERS
01.Wanganui
02.Point Break
03.Bombora
04.Corason de Loco Jorge
05.Last Ride
06.Restless
07.High Wall
08.Invasion Of The Reverb Snatchers
09.The Wedge
10.Theme From Slaying Beauty
11.Margaya
12.La Bruta
13.Mr. Rebel
14.Bubble Bath
15.Chaotica
16.Intensity!
17.Little Beach Bunny
18.Livin’ Lovin’ Wreck
19.California Sun
20.Malaguenia
——podaljšek
21.Pearl Divin’
22.Cecilia Ann
23.Beach Murder Mystery
24.Good times
25.Latinia
——-podaljšek
26.Rumble
27.Baia
28.Miserlou
