Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Flower Kings, The
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 53:25
Ocena: 4.5/5
Švedski prog rockovski revitalisti The Flower Kings so si po zaključku turneje z albuma »The Sum Of No Evil« (2007) vzeli najdaljši odmor v svoji dosedanji karieri, kar jim je še kako koristilo, saj jim je bo besedah šefa te kultne skupine, imenitnega kitarista in pevca Roineja Stolta leta 2008 začelo že kronično primanjkovati osvežilnih skladateljskih idej, medtem ko je grozilo, da bo med člani zavladala popolna apatija glede njihovih glavnih ciljev. V tem času TFK mirovanja so se posamezni člani posvetili solo karieram oziroma različnim stranskim projektom/skupinam kot so Karmakanic, Agents of Mercy in Transatlantic in leta 2012, tik pred začetkom snemanja »Banks Of Eden«, kot novega bobnarja predstavili Felixa Lehrmanna, ki je postal že peti bobnar v njihovi dosedanji povesti.
The Flower Kings na »Banks Of Eden« ohranjajo svojo navado, da album v studiu odigrajo ‘v živo’, brez rabe sekvencerjev in sprogramiranih bobnarskih mašin, kar je dandanes vse prepogosta navada številnih sodobnih prog rockovskih skupin. Cvetlični kralji pod patronatom Stolta, ključne figure švedskega progresivnega rocka, seveda še naprej izhajajo iz ‘stare šole’ prog rocka, predvsem njegove simfonične izpeljanke, in pri vplivih prisegajo na legendarne skupine kot so Yes, Genesis, King Crimson, Pink Floyd itd. To je tudi na »Banks Of Eden«, ki je klasičen TFK album od glave do peta, večkrat moč zaznati, pri čemer švedski progresivno rockovski mojstri ohranjajo popolnoma prepoznaven zvočni obraz. Po dolgem času na albumu ni najmanj osemdeset minut glasbe, kar je bilo na večini njihovih prejšnjih studijskih dosežkov prej pravilo kot izjema, ampak je dolžina trajanja tokrat v mejah ‘normale’, da vse skupaj ne izpade preveč pretenciozno. Za vse tiste, ki se jim zdi to premalo glasbe so na omejeno izdajo vključili še dodaten disk na katerem je za 22 minut dobrot in kateri je vreden pozornosti vseh zvestih privržencev.
Posamezne stvaritve na »Banks Of Eden« imajo, navkljub kompleksni naravi, jasno glavo in rep, tipične naivne Stoltove ‘new age’ neslanosti, kar se tiče besedil, medtem ko na srečo vmes ni zaslediti kakšnih enominutnih burkaških mašil, kot se je rado dogajalo v preteklosti. »Banks Of Eden« je torej album z jasnim fokusom, ko se ves čas čuti, da so vsi člani skupine ves čas vedeli kaj so na koncu hoteli ustvariti, kar pomeni, da gre celo za enega njihovih boljših studijskih izdelkov sploh. O tem se lahko vsakdo prepriča že ob poslušanju otvoritvenega več kot 25-minutnega super epa »Numbers«, ki je ustvarjen v pristni TFK visoko kompleksni tradiciji z vrsto slojevitih simfoničnih aranžmajev, nepredvidljivih časovnih prehodov in divjih improvizacij. Že v uvodnem delu vlada hiper-dramatično vzdušje, kar se na račun žgočih kitarskih pasaž in mogočne bobnarske kombinatorike samo še stopnjuje.
Cvetlični kralji, kot že tolikokrat poprej v svoji karieri, tudi tokrat skladno uporabijo vokalne talente obeh kitaristov/pevcev. Za resnobne, udarne in epske trenutke ponavadi povabijo pred mikrofon Hasseja Föberga, medtem ko je Stoltov vokal večinoma uporabljen pri lepih, eteričnih motivih, kjer velikokrat ‘prodaja’ svoja ‘new age’ besedila. Na »Numbers« sta oba pevca/kitarista popolnoma uskladila svoja melodična vokalna pristopa ter na krilih mogočne, simfonično obarvane melodije vse skupaj okronala s prelepim, dvigujočim refrenom. Epska atmosfera je skozi večino trajanja te kompozicije optimistično obarvana, le kadar nastopijo solistični inštrumentalni trenutki se notri prebijejo tudi kakšne ‘mračne misli’. Seveda notri ne manjka tudi sočnih solističnih vložkov, kot se spodobi za takšne inštrumentalistične mojstre, vendar so ti dovolj nepretenciozni, da se ohranja melodična struktura tega ambicioznega super epa, katerega se lahko uvrsti med njihove boljše dosežke v tej kategoriji. Glede na to koliko več kot 20-minutnih epov so ustvarili v svoji dosedanji karieri to gotovo ni zanemarljiv dosežek. Besedila na »Banks Of Eden« se, kot običajno, sučejo nekje vmes med družbeno kritiko in ‘new age’ filozofijo, da po vsakem ‘mraku posije sonce’, zaradi česar Cvetlične kralje od prog rockovskih legend ponavadi večina še najrajši primerja z Yes.
Tudi preostale štiri kompozicije na albumu zadostujejo visokim TFK standardom in so slogovno dovolj raznolike, da bodo všeč tudi najbolj zahtevnim privržencem. »For The Love Of Gold« je še ena supermelodična stvaritev s prijetno akustično melodijo in žvrgolečimi klaviaturskimi teksturami v režiji Tomasa Bodina, kjer vokalna naveza Fröberg-Stolt uspešno tvori veseljaško atmosfero. Stoltovi jokajoči kitarski slidei se odlično opirajo na ritem podporo Fröbergove akustične kitare ter skladno gradijo epsko vzdušje. Po super kompleksni naravi odličnega uvodnega epa se takšna razigrano-vesela ‘paša za dušo’, zgrajena po klasičnih TFK nepredvidljivih ritmičnih standardih, še kako prileže.
»Pandemonium« je na račun mogočnih simfoničnih aranžmajev, razvejanih kitarskih fraz in zabavnih kapricah ritem naveze Lehrmann-Jonas Rheingold do kraja dramatiziran dosežek, kjer ne varčujejo tudi z uporabo vokoderja. Vnovič ne manjka izrazito melodičen refren, medtem, ko skozi vokoder potegnjene zrobotizirane vokalizacije ob podpori slojevitih simfoničnih aranžmajev lepo skrbijo za napeto dramo. Stoltovi solistični kitarski izlivi pa so, kot ponavadi, prava nirvana za vse ljubitelje neukrotljivih kitarskih virtuozov. Svečano-melodramatični ep »For Those About To Drawn«, kjer je jasno zaznaven vpliv Gabriel-era Genesis, je poln dramatičnih pevskih izmenjav obeh glavnih vokalistov, medtem ko ju podpirajo teatralne kitarske pasaže in razburkane klaviaturske pasaže s številnimi ambientalnimi efekti. Interakcija med posameznimi člani med inštrumentalnimi sekcijami je vnovič osupljiva. Besedilo o skrivnostnem tujcu, ki ponuja odrešitev pred poplavo prav tako precej spominja na lirične manire klasičnih Genesis.
Zaključno epsko razodetje »Rising The Imperial« vsebuje ponovitev osrednjega »Numbers« motiva, kar je nekoliko nenavadno, glede na to, da ne gre za konceptualni album. Umirjen uvodni del vsebuje nežno akustično melodijo in melanholično pevsko predstavo, medtem ko v ozadju drsijo kitarski slidei in atmosfera narašča v sozvočju s slojevitimi orkestralnimi aranžmaji. Rheingoldove melodične bas linije lepo stopnjujejo dramo, ki vrhunec doseže z gastronomsko Stoltovo solažo in ponovitvijo epskega »Numbers« refrena.
Cvetlični kralji so z »Banks Of Eden« ustvarili še en imeniten album z jasnim fokusom, ki bo navdušil vse dolgoletne privržence. Resda v njihovo dosedanjo glasbeno izrazoslovje ne vnaša česa pretresljivo novega, a je od začetka do konca kakovostno konsistenten in nepretenciozen, kar bo utišalo marsikoga izmed tistih, ki so jih v preteklosti radi kritizirali zaradi pretirano razvlečenih jamov. Ob poplavi raznih modernih prog rockovskih skupin sumljive kakovosti, ki se na vsak način silijo zveneti drugačno, a si pri tem med snemanjem pomagajo z zdigitaliziranimi pripomočki in popolnoma sterilno produkcijo, je dobro, da obstaja nekaj prog rockovskih revitalistov kot so Cvetlični kralji, ki uspešno ohranjajo staro-šolsko tradicijo in katerim denar še zdaleč ni glavni motiv pri oblikovanju novih dosežkov.
Zasedba
Roine Stolt – vokal in kitara
Hasse Fröberg – vokal in kitara
Jonas Reingold – bas kitara
Tomas Bodin – klaviature
Felix Lehrmann – bobni in tolkala
Produkcija
Roine Stolt
Seznam skladb
1. Numbers (25:20)
2. For The Love Of Gold (7:30)
3. Pandemonium (6:05)
4. For Those About To Drown (6:30)
5. Rising The Imperial (7:40)
