Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: In This Moment
Založba: Century Media
Izid: year
Le malo skupin ima že pri izdaji prvenca tako dovršen in izdelan pristop k materiji glasbene zrelosti ter kristalno jasne vizije. Problem je lahko to, da se ustvarjalci, ki so prišli v skupni tabor stakniti glave ter z družnimi močmi iz sebe stisniti najčistejše kreativne vzgibe v nekaj skupnega in njim svetega. Ker se, recimo, še ne poznajo dovolj dobro ali pa bi vsak, pod pritiskom tega, da snemajo prvenec, želel pokazati vse, kar zna. Preveč je lahko moteče in dušeče. Manj pusti materiji vsebine bolj enostavno in sproščeno dihati. Vsi omenjeni aspekti so se v primeru južno Kalifornijske skupine In This Moment že od samega začetka, od časov njihovega rojstva v letu 2005, zlili v najnaravnejši preplet glasbene erotike in usklajene lepote.
In šele dve leti po začetku skupnih sanj se je peterica mladih entuziastov odpravila svoj izraz dokončno klesati v studio. Asistenca in vera založbe Century Media ter spretni prsti in fines vešče uho producenta Erica Rachela, ki je poprej produciral že plošče veljakov kot so Atreyu, The Dillinger Escape Plan in God Forbid, so lahko obrodili le izboljšave. Beautiful Tragedy, prvenec skupine In This Moment, je dejansko nekaj najboljšega, kar je Los Angeles ponudil na poslušanje to leto. Navezo karizmatične potetovirane šamanke z brezkompromisnim odrskim nastopom, razpoznavnimi vokali ter žarom Mario Brink, kitarskim duetom Chris Howorth in Blake Bunzel, basista Jessea Landryja ter bobnarskega eksekutorja Jeffa Fabba smo lahko poleti zasledili na festivalskih odrih v naši neposredni soseščini (v spominu ostaja prebijanje festivalskega ledu na festivalu Nova Rock). Že takrat je postalo jasno, da fantje in dekle premorejo tisto nekaj, zaradi česar lahko zatrdim, da bomo zanje še slišali.
Metalcore je žanr, s katerim se marsikdo danes ne more ravno povsem zadovoljen sprijazniti kot z nečim, kar bi naj bil scenski presežek maksimus, če pa skupina zmore družiti kričeče bruhanje črev in melodiko v nekaj neprisiljenega, potem je uspeh že korak bližje. Že po prvem poslušanju lahko zatrdim, da se lahko s kvintetom iz mesta angelov lahko zadovoljijo vsi fani skupin, kot so AFI, My Chemical Romance, 36 Crazy Fists, Sworn Enemy, obenem pa se med kolone s slinami zalitimi emoti in metalcoreovskimi wannabeji znajde tudi kak Arch Enemy izgubljenec, ki verjame, da grleno dretje tisočerih furij zmore le Angela Gossow. Dragi moji: v sedanjih časih je vse preveč žensk, ki premorejo več jajc kot vsa četica testosteronskih primatov, katerim pa je zadnje čase vse preveč mrzlo ali pa se jim moda še niso povsem spustila v mošnjo …
Beautiful Tragedy se začne s šepetom, šumom dežja in zloveščih vilink. Ali pa le ene vilinke, ki med grmenjem začne vzbujati zanimanje s pridušenim petjem. ‘Whispers Of October’ je suspenz pred eksplozijo. ‘Prayers’ zato zarežejo in medias res s polnim zagonom. Pozornost naključnega poslušalca na zvočnike prikuje trden kitarski riff, ki spominja na mešanico materiala, ki ste ga sledili pri Iron Maiden, Atreyu in God Forbidih in In This Moment mladosti navkljub ne zaostajajo za prvo jakostno skupino. Grleni vokali divje Marije je le del spektra, ki drvi kot hitri vlak po tirih japonske enotirne železnice.
Nekoliko bolj umirjeno ter prefinjeno vas očara nadaljevanje zadržanih kitar, ki po s chorusom zasičenem ubiranju eksplodirajo v mastno eksplozijo tolstih in toplih distorzij, prek katerih se kristalno jasno plete kot voda iz gorskega tolmuna čist vokal. Senzibilno in srcu ter ušesom všečno. Hit za vse feministke in faktor presenečenja za vse nedorasle mladce, ki bi želeli nadaljevati prekinjene sanje in idealiziranja svojih starejših bratov, ki so svoj kelih popolnosti spili že z Metallicinim črnim albumom. In This Moment so hitovski na približno enak način.
Nadaljevanje je mešanica grmenja in melodike. ‘Ashes’ razsipa pepel požganih žrtev, ki so si drznile postavljati po robu visokooktanski zveri. Prvič po dolgem času občutim estetsko lepoto demonskih vokalov ter angelskega petja. Peklenski dvojec uročenih kitar plete kopreno jeklene odeve razdrobljenih ritmov, ki jih basistično – bobnarska naveza Landry – Fabb začinita s sekcijsko natančnostjo, kirurški rezi pa imajo, razen natančnosti, še elementarno polnost občutja in ravno pravšnje energičnosti. Suspenzi umirjanja so skrbno premišljeni. Po tem soočanju ne bo preštevanja jetnikov.
Meni bolj energična brca v mednožje je skladba ‘Daddy’s Falling Angel’, ki zadržano družinsko idilo razrkiva kot peklensko agonijo trpljenja in zlorab. Bolečina in trpljenje sta prerasla v upor. Bogovi so padli in poleg njih tudi angeli z otroškimi obrazi. Na temnem nebu so pustili le ognjeno sled isker ter modrih plamenov kričečega izgorevanja. Vstop v atmosfero je nasilen in usoden.
In že smo na polovici poslušanega ne da bi čutili trenutek zdolgočasenosti! Nadaljevanje je baladno usmerjena epska pripoved nežnosti in ženske fatalnosti. ‘The Legacy Of Odio’ je klavirsko – violinsko uravnoteženje hrupu. Evanescence bi lahko iz te preprostosti črpali nov zagon. Iz do zdaj slišane celote bi lahko malo bolj prefinjen izraz poiskali tudi Naio Saion, naši domači glasbeni rapsodi, ki so precej več posluha in razumevanja kot doma prejeli v Nemčiji in Avstriji. Tokrat gre za povsem primerljivo vinjeto, kjer Maria plete podobe sivine in krvaveče rdečega v popolni preplet pepela in svoje srčne krvi. Mene ravno ta zadržanost vsaj malo manj navduši.
‘This Moment’ se z akustiko prepelje prek vrzeli neskončnega morja solz in tragike v staro stanje upora in dvignjenih sredincev. Manjka le malo več v začetku slišanega besa, zato pa vsaj bobni delujejo kot multikultivator glasbene različnosti. Notranji metronom vse hitreje bijočega srca se občasno ustavlja in v aritmiji trenutka stiska še zadnje kaplje adrenalina v oddaljene kotičke uspavanega telesa.
Kot bi mladinci metalcoreovskih nazorov čutili, da s patetiko ne gre pretiravati – serviranje naslednjega jeklenega keliha žgoče lave je precej bolj besno. ‘Next Life’ vas ugrizne s sveže poliranimi za trganje ustvarjenimi čeljustmi tam, kjer ste si ugriza najbolj želeli.
‘He Said Eternity’ je svojevrstno presenečenje, ki pa, zahvaljujoč dejstvu, da je prvo grlo skupine tokrat v lasti mlade dame, postane povsem razumljivo. Ljubezenska zgodba nesrečne in razočarane ljubezni, izigranega upanja ter grenkih solza spoznanja je tisti košček sladke pogače, ki so si jo tisti, ki bi radi umrli zaradi sladkorne bolezni, več kot le želeli. Po odjeku večnosti je čas za opevanje besa in maščevanja. Ni vse zlato, kar se sveti in ni vse sladkor, kar vas takoj na začetku začne božati po za okušanje sladkega ustvarjenih brbončicah.
Popolna forma krogle in kroga sta navdihovala že stare Grke. ‘Circles’ je baladni izliv angela, ki tava po megli. Maria razkrije še zadnje adute, zaradi katerih si zasluži mesto med največjimi upi sedanjosti. Odpre registre in scefra še zadnje zaplate neranjenih glasilk. Čutiti je znoj in videti napor. Poleg tega pa posluh, smisel za melodiko in estetsko uravnoteženo kaskaderstvo na vrhu jeklene britvice, na kateri je padlo še preveč ženskih vokalistk. In This Moment niso sprijeni in lažnjivi. Gre za verizem čustev in resnično vero v to, kar počnejo.
Po vrtenju v krogih se nevihta umakne. ‘The Storm Subsides’ je povsem prefinjena zaključna fraza, zaradi katere si prvenec zasluži dejansko ime Beautiful Tragedy, poudarek pa je na prvem delu besedne zveze. Skoraj prisežem, da se rahlo nemški naglas angleščini lepše poda Mariji Brink kot precej bolj običajnim salvam bednega dretja iz grla frontmanke skupine Guano Apes. Sandra – prek luže si dobila konkurenco! Akustični dramolet se prelije v tišino. Za prvič je bilo povedano vse. In povedanega je bilo ravno dovolj, da si boste naslednjič želeli še.
Talent, iskrivost, erotiko in vizijo sem omenjal že na začetku. Ravno zato menim, da so In This Moment upravičeno deležni vaše pozornosti. Ni vse popolno. So vrzeli, ki pa jih marsikateri ne morejo zakrpati na makadamu svojega škrbastega glasbenega opusa niti po desetih ploščah. In This Moment so zato obetavni mladi cvet in morebiti celo nove zvezde na precej zapolnjenem metalcoreovske ali pa emo nebu. Vseeno jim ostaja še vedno dovolj vsebine, ki bi jo lahko prelili v pakiranje drugega albuma, leto 2007 pa jim bo ostalo nedvomno v lepem spominu, saj so dokazali, da bi lepše in bolj elegantno glasbeno nedolžnost le stežka izgubili. Beautiful Tragedy je mladosti navkljub nekaj tako zrelega, da v ustih ostaja precej več občutja potešenosti kot bi si od prej nedolžne sladke stvari lahko človek nadejal. Mnenje: zelo za!
Zasedba
Maria Brink – vokal
Chris Howorth – kitara
Blake Bunzel – kitara
Jesse Landry – bas
Jeff Fabb – bobni
Produkcija
Eric Rachel
Seznam skladb
1. Whispers Of October
2. Prayers
3. Beautiful Tragedy
4. Ashes
5. Daddy’s Falling Angel
6. The Legacy Of Ofio
7. This Moment
8. Next Life
9. He Said Eternity
10. Circles
11. When The Storm Subsides
TRAJANJE ALBUMA: 41:51
