Avtor: Jernej Vene
Kraj: Stadthalle / Dunaj / Avstrija
Datum koncerta: 25.06.2006
Število obiskovalcev: 0
Cena karte: 30 – 228 Evrov
Billy Joel je umetnik svetovnega slovesa. Polna dunajska mestna dvorana ga je toplo sprejela, saj so mu že po drugi skladbi namenili bučen več minuten stoječi aplavz. Razlog tiči tudi v dejstvu, da je v Evropi zadnjič nastopal leta 1994, štiri leta pozneje pa je turnejo z Eltonom Johnom odpovedal zaradi težav z grlom. Za Billyja Joela je glasbeni svet izvedel leta 1973 ob izidu druge plošče Piano man in od takrat je z nekaj padci večinoma plezal proti vrhovom zabavne glasbe. Lahko zapišem, da je bil dunajski nastop poln odličnih vibracij. Glede na Joelov bogat opus je težko izbrati skladbe, ki bi bile všeč vsem obiskovalcem, pa vendar je odigral in zapel tudi nekatere, ki niso bile velike uspešnice, kar je še dodatno podkrepilo čarobnost večera. V njegovi glasbi slišimo pop, rock, jazz, soul, košček Las Vegasa, melodije v slogu Beatlov, vse skupaj pa mojster Billy zavije v svojstveno glasbeno škatlo, iz katere jemlje skladbo za skladbo.
V pomoč mu je bila odlična spremljevalna skupina, ki je sicer za dva člana manjša kot na spomladanski ameriški turneji, pa nič zato. Joela spremlja kot namazan stroj in ne bi bilo prav, da bi kogarkoli izpostavljal, saj so me prepričali tako izvedbeno kot idejno. Billy Joel je odigral koncert dolg dve uri in četrt, vmes pa je nenehno pazil, da zanimanje ni padlo niti za sekundo. Toliko pianističnih bravur in kompetentnega petja lahko slišimo samo pri njem. Visoke tone, ki jih je v mladosti zapel brez težav, je na koncertu speljal v druge, enako zanimive lege. Pri dveh skladbah sta mu pomagala dva dunajska glasbenika (harmonikar Krzystof in violinist Aleksej – po rodu sta sicer od drugod, ampak to je že druga zgodba:-))), ki sta poskrbela za polnejšo predstavo. O osvetlitvi in zvoku nimam pripomb, saj so pristojne službe svoje delo opravile v popolnosti. Billy Joel je bil vseskozi suverena centralna figura, med skladbami je nizal domislico za domislico, vrtljiv oder s klavirjem pa so med nastopom nekajkrat zasukali, tako da so ga lahko vsi videli v najlepši podobi. Naj vam popestrim branje z nekaterimi Billyjevimi pogruntavščinami. Že v začetku je omenil, da bi pristojni v dvorani morali poskrbeti za boljše hlajenje, saj so obiskovalci mastno plačali za vstopnice (od 30 do 228 Evrov). Pristavil je, da bi si tudi sam zaslužil podobno, saj bo tisti večer zaslužil največ med vsemi. Vročina je bila res peklenska. Po skladbi Leningrad nam je razlagal, da si je dve temi iz nje sposodil pri Schumannu in Griegu. Seveda nam je to nazorno demonstriral. V skladbi I go to extremes je v zadnjem delu igral klavir s svojo zadnjo platjo (kar je njegova uveljavljena, a zelo učinkovita praksa). Pokazal nam je tudi, da obvlada vihtenje mikrofonskega stojala in to tako dobro, da bi se lahko tudi Robert Plant, Roger Daltrey ali David Coverdale brez težav naučili česa novega. Mikrofonsko stojalo je nekajkrat zboksal in pokazal, da boksarske kariere še ni pozabil. Seveda se je občinstvo raznežilo pri skladbi Vienna in delčku Straussove na lepi modri Donavi, toda, tako se piha oboževalcem na dušo. In v tem je Joel velik mojster. Največje presenečenje pa je bila najava “verskega napeva”, pri katerem je glavno grlo postal močni kitarski tehnik Chainsaw (motorna žaga). Joel si je oprtal električno kitaro in zagrmeli so uvodni akordi klasike AC/DC Highway to hell. Poslušalci so bili že nekaj časa na nogah, ta skladba pa je temperaturo dvignila do vrelišča. V dodatku je Billy Joel skladbo Piano man prepustil našim grlom in menim, da smo se dobro odrezali.
Morda primerjava s skupino Eagles, ki so po letih Joelovi sodobniki. Glasba je sicer dokaj drugačna, ampak po mojem skromnem mnenju, je Joel člane Eagles nadkrilil z mnogo bolj udarnim in čustvenim nastopom. Vesel sem, da ga je videlo vsaj nekaj Slovencev, ki vedo, kaj je dobra glasba in iskren nastop.
Setlista
1. Prelude/Angry Young Man
2. Oda radosti (Song Of Joy)/My Life
3. Vienna
4. Everybody Loves You Now
5. Honesty
6. The Entertainer
7. Leningrad
8. Zanzibar
9. New York State Of Mind
10. The Downeaster Alexa
11. Allentown
12. Movin’ Out (Anthony’s Song)
13. Big Man On Mulberry Street
14. An Innocent Man
15. I Go To Extremes
16. Keeping The Faith
17. Na lepi modri Donavi (An der schoenen blauen Donau)
18. She’s Always A Woman
19. The River Of Dreams
20. Highway To Hell (pel kitarski tehnik Chainsaw)
21. We Didn’t Start The Fire
22. It’s Still Rock N’ Roll To Me
23. Big Shot
24. You May Be Right
—dodatek—
25. Only The Good Die Young
26. Scenes From An Italian Restaurant
27. Piano Man
zasedba:
Billy Joel – glas, klavir, kitara
Tommy Byrnes – kitare
Mark Rivera – saksofon, klaviature, kitara, tolkala
Andy Cichon – bas
David Rosenthal – klaviature
Chuck Burgi – bobni
Carl Fisher – trobenta, kornet, saksofon
gosta:
Krzystof – harmonika (Downeaster Alexa, Vienna)
Aleksej – violina (Downeaster Alexa)
Galerija slik
