Izvajalec: Michael Gill
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 50:02
Ocena: 3.2/5
ProgRock Records je nedavno vzel pod svoje okrilje še enega odličnega glasbenika, pianista in klaviaturista Michaela Gilla. Gill, ki je med drugim tudi skladatelj, je s svojim mojstrskim igranjem zaslovel v rodnem San Fransciscu, njegov glasbeni okus pa ga je vseeno vlekel v smer progresivnega rocka. Prav zato je okoli sebe zbral kopico odličnim glasbenikov in posnel svojo prvo solistično ploščo “Blues for Lazarus”.
Že zaradi naslova je jasno, katere žanrske prvine bodo prevladovale. Blues je tako ali tako osnova rocku ter njegovim podžanrom, vendar se Gill ne ustavi le pri njem. Jazz, funk … vse to je prisotno v njegovi glasbi, pa najsibo prek klaviatur, električne kitare, bobnov, bas kitare ali saksofona. Med drugim sta se mu pridružila tudi sloviti bobnar Dave Weckl, ki je zaslovel pri bendu Chick Corea Elektric Band, ter odlični saksofonist Dave Koz, ki ga največkrat primerjajo z Davidom Sanbornom.
Na “Blues for Lazarus” Michael Gill išče inspiracijo predvsem v najrazličnejših avtorjih znanstvene fantastike, kot so Frank Herbert, William Gibson in Robert Heinlein. O tem pričajo naslovi komadov, kot je na primer tretja skladba “Arrakis”, sicer ime planeta v Herbertovi sci-fi uspešnici “Dune”. Stilistično gledano je album zelo razgiban. Gill na vsaki skladbi jemlje za podlago blues, vendar se ta giblje tako v domeni bluesa električne kitare ter distorziranega zvoka do že skorajda akustičnega bluesa. Kompozicijsko so skladbe odlične, inštrumentalna dela “Arrakis” in “Memory of a Dream” sta verjetno kar vrhunca plate. Problem pri komadih, kjer se pojavi tudi vokal, je predvsem pevec Dave Cowden. Že lirično skladbe niso močne, ob Cowdenu pa dobimo občutek, kot da ta sploh ne bi znal peti; “Colorado” je edina skladba, kjer zadane potrebno intonacijo ter opravi svoje delo ne le spodobno, ampak celo odlično. Vokal je tako največja šibka točka albuma, saj sicer močna inštrumentalna ozadja močno pokvari. Omeniti gre še komad “Here Comes the Flood”, stvaritev iz leta 1977, ki sicer pripada Petru Gabrielu. Prav tukaj Michael Gill uspe odlično. Američan se je odločil prirediti počasnejšo verzijo, ki jo vodi klavir, kar je logično. In kakor original uspe izvabiti kurjo polt na koži poslušalca, tako uspe tudi Michaelu Gillu, zakar mu gre velika pohvala. Povprečnemu poslušalcu bo sicer najbolj všeč klišejsko naravnana balada “Stay the Night”, ki je namenjena predvajanju po radijskih postajah.
V zaključku je treba poudariti, da je Michael Gill odličen skladatelj ter klaviaturist, da pa bo moral še veliko delati, da se bo prebil iz povprečnosti današnjega art in prog rocka. “Blues for Lazarus” bi bil zagotovo veliko boljši, če bi bil vokal spodoben. Bil bi fenomenalen, če bi bil pevec, no, sam Peter Gabriel. Kajti stilistično bi se zagotovo ujel z Gillovo glasbeno vizijo. Je pa “Blues for Lazarus” zagotovo album, vreden poslušanja, čeprav se ga bo verjetno poslušalo le enkrat ali dvakrat.
Zasedba
Michael Gill – klavir, klaviature
Snappy Dave Cowden – vokal
Rick Ellis – vokal
Rob Fordyce – bas kitara
Glenn Harris – kitare
Michael Oliver – bobni
Gostujoči glasbeniki:
Amy Brodo – čelo
Dave Koz – saksofon
Gary Meek – saksofon
Callie Thomas – vokal
Sylvia Herold – vokal
Tom Valdez – kitara
Mike Jacobs – bas kitara
Dave Weckl – bobni
Produkcija
Michael Gill
Seznam skladb
1. Merlin’s Journey (8:08)
2. Blues for Lazarus (6:39)
3. Arrakis (8:05)
4. Tomorrow’s World (3:56)
5. Here Comes the Flood (5:54)
6. Memory of a Dream (3:38)
7. Colorado (3:55)
8. Stay the Night (4:33)
9. Rain (5:14)
