Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Channel Zero (Metelkova) / Slovenija
Datum koncerta: 26.02.2013
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 15,00€
Thomas Michael Stevens, skrajšano T.M. Stevens je eden najboljših basistov na svetu. Njegov častitljivi renome je okronan s sodelovanji znotraj plejade zasedb vrhunskih izvajalcev in super zaslužkarjev glasbenega posla začenši pri pokojnih dveh Milesu Davisu in Jamesu Brownu, nadalje še živih Joe Cockerju, Cindy Lauper, Tini Turner, Billy Joelu, pa Patu Traversu in Carmine Appiceu, The Pretenders, Stevie Salasu, Richie Kotzenu in seveda Zappinem šolarčku Steveu Vaiu. T.M. je gorostasi basist. Ko nadene tradicionalno živopisano zulu opravo, natakne sončna očala, postane naelektreni akrobat, ki se v svojem znamenitem funk metal izročilu povsod do kamor lahko ponesejo žlahtni decibeli njegov trušč, prosto raztrešči v prostoru!
T.M. Stevens je s seboj na turnejo to pot povlekel izjemnega kitarista Neila Zazo, ki je sodeloval z imeni, kot so med drugim Joe Satriani, Dweezil Zappa, Steve Vai, Yngwie Malmsteen, Vinnie Moore (UFO) in brata Steve ter Mike Porcaro (oba Toto). Za bobnarja se je javil »usekani« TC Tolliver, nekdanji član legendarne ameriške punk metal zasedbe Plasmatics, zasedbe katere pevka je nekoč bila razvpita Wendy O. Williams, predobro poznana tudi ljubiteljem skupine Motörhead, še posebej pa Lemmyju Kilmistru, s katerim je TC tudi sodeloval v svoji karieri. TC je sicer izvorni bobnar TM Stevensove Shocka Zooloo zasedbe, ki je pomagal v svoji karieri sredi zlatih osemdesetih tudi skupini Kiss – znova preko Plasmatics naveze z Wendy O. Williams.
Nekaj radovednih glav je znova tu, pripravljenih, da se zvira ob znameniti funk magiji, saj je znano, da imamo Slovenci radi fuzijo jazz funka in metala, naravnost povedano »cross over« zadeve. Ura odbije deset zvečer. Na odru je trio. TM Stevens je nalezljiv in karizmatičen tip, ki hitro pridobi občinstvo na svojo stran. Sposodi si požirek laškega od obiskovalca, ki stoji tik ob njegovem monitorju pri robu odra in cel klub postane njegov. »Hvalaaa!« in potem takoj še »Prrrrrrosim«! Obe besedi iz TM Stevensovih ust zapored! Šov se lahko prične. Vse je potekalo, kot običajno. Uvodna It’s All Good, pa za njo Supernatural in dodobra predelana Led Zeppelin klasika Kashmir, pa avtorska Turn Me On. Ko naenkrat TM nakaže »stop«. Bend se ustavi in zapusti oder. Po desetih minutah se vrnejo. Prvi je na odru TM, ki zruši stojali za hi-hat činelo, in se ob njenem tresku ob odrska tla, le namuzne. Hmm, tu nekaj resno ni v redu. Znova začetek in po treh minutah nov konec. Po kratkem razgovoru z Zazo, zapusti TM oder. Od tu dalje je bil klub deležen Neil Zaza šova. Neil je pobaral občinstvo češ, da TM Stevens težko poje zaradi vnetja grla. Okej, okej…. Zgodilo se je sledeče: Neil Zaza in TC Olliver »plays Jimi Hendrix«. Prva torej Voodoo Chile. Vsega krutega vajen dobri in potrpežljivi narod sprejme mučno dejstvo in se prepusti ustaljenim trilijonkrat slišanim »Hendrixizmom«. V publiki je bilo kar nekaj glasbenikov tega večera. Zelo dobrih. Slovenskega kova. Tudi takšnih, ki od tega izključno služijo kruh. Med njimi se je znašel Gašper Kržmanc, sicer kitarist skupine Nula Kelvina.
Še lepše je bilo videti TM Strevensa ki se je pojavil v publiki, medtem, ko sta njegova kolega TC in Neil rohnela na odru z adaptacijo Don Nixove Going Down… Kremeniti »NulaKelvinovec« Gašper ni okleval. Stopil je do TM-a, izmenjal z njim nekaj besed… Oo zaključku točke, bolje rečeno Neilovega in TCjevega jamma, se je Gašper povzpel na oder in opasal TM-ovo bas kitaro. Od tu dalje je Gašper držal ozadje Neil Zaza šova, ki ga je trio razvlekel s priredbama Purple Haze in Red House Jimija Hendrixa. Gašper se je odlično držal, čeprav se je videlo, da so njegovi prsti prilagojeni v prvi vrsti za igranje kitare (v igri nekaj šibkeje odigranih tonov), Neil pa je lahko polno razmahnil svoje prste in na tak način dostavil tisti ščepec, za katerega smo bili prikrajšani zaradi zdravstvenih težav TM-a. TC Tolliver se je moral preleviti v vodilnega vokalista in posrečeno zvozil svojo sekundarno funkcijo.
Proti koncu se je na oder prizibal TM, zasedba pa je usekala še dve skladbi, med njimi Mama Said. Vokal TM-a je pokal po šivih in čutilo ter slišalo se je, da ne more spraviti iz sebe prav ničesar vč, kot pritajenega hropenja. Res škoda. Neobičajen razvoj dogodkov, ki pa je pričaral enkratno in vznemirljivo avanturo naših koncertnih epopej. Jih popestril z novo sočno zgodbo.
TM se je tokrat pač osmešil. Koncertna turneja se je pričela en dan prej. V Sloveniji in s prvim koncertom v Postojni. Spogledovanje z alkoholnimi derivati je zahtevalo svojo žrtev. TM-u se je na odru v Channel Zeru tokrat pridružil velikanski tiger (»hangover«), ki ga ni zmogel krotiti. Ni ga ubogal ne glas, pa tudi ravnotežni stabilizatorji ne. Pride kdaj tako. Tako pač narekuje zabavni vrtiljak glasbe. Ni prva, ni zadnja takšna zgodba. Upajmo, da si je možakar zbistril glavo in dan kasneje v Mariborsko Pekarno dostavil špil, kot se od njega zahteva in pričakuje. Ah, ta večno nora glava TM Stevensa.
Galerija slik
