Izvajalec: Morrison, Van
Založba: Blue Note Records
Izid: year
Trajanje: 59:34
Ocena: 4/5
»Born to Sing: No Plan B« je skupno že 35. studijski album kavboja iz Belfasta, severno irskega kantavtorskega velikana Van Morrisona. Štiri leta je glasbenik potreboval, da spravi skupaj naslednik albuma »Keep It Simple« iz leta 2008, kar je v njegovi plodni karieri najdaljša časovna »luknja«.
Za razliko od »Keep It Simple« se je Van Morrison za novi album vrnil h koreninam, kot jih generira njegova prvinska ljubezen do iztočnic blues glasbe. Oziranje po koreninah je to pot globlje od pričakovanj, zato lahko rečemo celo iztočnic Delta blues glasbe. Na novem albumu si glasbenik ni postavljal aranžerskih barier. Od tod tudi pomenljiv drugi del naslova novega albuma »brez B načrta«. Torej gre za zelo neposreden in pristen izdelek.
V ta namen se je Van Morrison odločil, da posname novi album kar v domačem Belfastu, po principu živega nastopa s spremljevalno šest članske ekipe, ki jo gradi na albumu vseskozi močno prisotna pihalna sekcija pozavne, saksofona in trobente. Vse z enim samim namenom. Doseči avtentičnost in pristnost svoje avtorske gravure v glasbeni umetnosti, ki jo posreduješ poslušalcu – sprejemniku. Edino na točki rahljanja aranžersko izraznih barier lahko Van Morrison opraviči dolgo minutažo posameznih točk. Možakar ni nikdar veljal za progresivnega blues avanturista, zato »dolgovezenje« v njegovem občem izrazoslovju nikakor ne godi. V prvi vrsti je Morrison kantavtor, tu pa velja pravilo, da sta nosilca izpovedi v prvi vrsti moč sporočilnosti poezije in moč vokalne interpretacije le te.
Prav ta obrat h koreninam je nekolikloi prikril tipični karakter Keltskega swinga v blues in soul retoriki vokalnega visočanstva tega cenjenega kantavtorskega velemojstra, medtem ko se na novem albumu sprošča prosrtor za obilni plasma jazz-centričnosti, ki se staplja v osnovno jedrnato R&B ter bluesovsko formo, z voljno polnokrvnostjo. »Born to Sing: No Plan B« je album izredne zrelostne definicije. Van Morrison ne sili s hiti. Časi velikih uspehov, kot tudi aktualnosti, ko sta nastali med drugim klasiki »Astral Weeks« in za njo »Moondance«, so minili davno tega in glasbena percepcija Van Morissona je v letu 2012 že davno dosegla nov razvojno kreativni nivo glasbenega izražanja. K stvari pristopa Van na albumu »Born To Sing: No Plan B« celovito, umirjeno, preudarno. In kot smo od njega vajeni, podaja svojo poezijo stvarno in čvrsto – dvonožno prizemljeno. V poeziji ohranja Van Morrison, za leto 2012, vso aktualnost čudnih pota človeške »civilizacije« Vse to je Van Morrison enkrat več, kot pretanjeno čuječni opazovalec, prelil v bridko izpoved polnega resnicoljubja. Vsekakor se tudi na novem albumu Van Morrison dotika v poeziji nostalgije davnih dni brezbrižne mladosti, dotik le te, pa je na trenutke zelo intenziven, kar sovpada z dejstvom, da je ta album posnet na Vanovi rodni grudi.
Nove točke izražajo porast organskosti, simultanosti, predvsem pa jih krasi vse večja in večja sofisticiranost, ki raste z leti izkušenj. Že otvoritvena “Open the Door (To Your Heart)”, izdana konec avgusta letos, kot prvi predstavitveni single albuma ustoliči, v prejšnjih stavkih in odstavkih opisani, »osveženi« studijski prijem Van Morissona in tovarišije. Čarobni prijem, ki skozi leta le zori kot staro dobro vino in pridobiva izdatno na spretnostih zaključne finese in detajliranja. To pa v isti sapi pomeni popolno vrnitev na začetek. Snemanje v prvem poizkusu. Reč, ki jo je Van Morrisonova generacija ustoličila in reč, ki je zategadelj Van Morrisonu še predobro poznana. Unikatna kolizija R&Bja, bluesa in prežeta z imenitnim plasmajem jazz konture, pooseblja ena najboljših točk albuma imenovana Goin’ Down To Monte Carlo. Za skladbo Close Enough For Jazz, Morrison ne bi mogel najti bolj primernega naslova. To je skladba, za katero so nastali verzi naknadno, potem ko je bila posneta v obliki instrumentala. Dodani so bili v zadnjem hipu. Prav ta skladba najbolj nazorno definira tiste opisane iztočnice blues »očenaša«, ki je dala nastavke razvoju jazz glasbe, skozi swing. Tej glasbeni niši pa je Van Morrison že od pamtiveka svoje dolgožive kariere mojstrsko kraljeval. Pagan Heart pa lahko mirne duše označimo kot poklon nosilcem delta blues izpovedi John Lee Hookerju kot tudi Robertu Johnsonu. Interpretativna moč Van Morrisonovega vokalnega naboja izdatno vzplamti v soulovski izpovedi znotraj nostalgične End Of the Rainbow, medtem ko je zaključno Educating Archie, urezano po vzoru stare R&B šole, ki ji je najbliže na albumu naslovna skladba, moč razumeti kot zafrkljivo parodijo na korporativnost hiše BBC (ime skladbe je povzeto po imenu ene izmed BBC-jevih serij v petdesetih letih).
Na novem albumu je Van Morrison zadržal vse prepoznavne zaščitne znamke, jih redefiniral in v tej redefiniciji položil na snemalni trak plasma svežine in barvite izpovedno prožne razgibanosti, ki jo je dosegel tudi tako, da si je dovolil stopiti korak stran od svoje elementarne funkcije in dati več prostora izpovedi šest članske spremljevalne ekipe. Ob osnovnih vokalnih karakteristikah, ki definirajo Van Morrisona kot interpreta, mu je prav ta zavestni odmik dodatno razmaknil vrata, da se izdatneje zazre v korenine bluesa, ob tem pa zadrži ves svoj vokalni žar tipskih karakteristik bolečine, kontrastno doziran z vzkipljivim, kot mehkobnim valovanjem , nedotaknjen. Karakter, ki v grobem druži pod isto streho ljubitelje izpovednega ranga Raya Charlesa, Fatsa Domina na eni strani, kot na drugi, če se vežemo na geografsko poreklo, legendarnega irskega veljaka Georgea Besta, ki prav tako, kot Morrison, izhaja iz vzhodnega Belfasta.
Sočnosti temu izdelku ne manjka. Van Morrison je stopil korak nazaj, se spogledal s prehojeno potjo ter se osredotočil striktno na izpoved svojega srca. Kaj drugega ti na zrela leta pač ne ostane. Plod tega je redefiniran znani glasbeni jezik, ki pa kot celota, deluje sveže, barvito kontrastirano in kot vselej, kadar govorimo o Van Morrisonu, edinstveno. Rojen za petje! Nič manj, nič več!
Zasedba
Van Morrison – vokal, kitara, piano, alt saksofon
Paul Moran – Hammond orgle, trobenta, piano, klaviature
Alistair White – pozavna
Chris White – tenor saksofon, klarinet
Dave Keary – kitara, “slide” kitara
Paul Moore – bas kitara
Jeff Lardner – bobni, tolkala
Produkcija
Van Morrison
Seznam skladb
01. Open The Door (To Your Heart)
02. Going Down To Monte Carlo
03. Born To Sing
04. End Of The Rainbow
05. Close Enough For Jazz
06. Mystic Of The East
07. Retreat And View
08. If In Money We Trust
09. Pagan Heart
10. Educating Archie
