Avtor: Urban Bolta
Potem ko je v osemdesetih Bruce Springsteen s svojim E Street Bandom postal sinonim za maratonsko dolge koncerte, »Šefe« v živo ne popušča niti danes – včeraj je na Finskem odigral več kot štiri ure dolg koncert, menda najdaljšega v svoji karieri.
Mit o štiriurnih Springsteenovih koncertih izhaja že iz osemdesetih, a takrat je dejansko igral »zgolj« tri ure in pol dolge koncerte z vmesnim 20 ali 25-minutnim premorom. Njegov koncert za Silvestorov na prehodu leta 1980 v 81 je trajal 3 ure 42 minut in je dolgo veljal za najdaljšega, vse dokler ni letos v Madridu (Španiji) igral še tri minute dlje.
Ta rekord je trajal samo šest tednov, saj je Springsteen včeraj v finski prestolnici Helsinkih neprestano igral neverjetne štiri ure in šest minut, kar je za 63-letnega glasbenika zares spoštovanja vredno. Že uvod je bil nenavaden, saj je Springsteen na oder prišel že dve uri pred napovedanim začetkom in za tiste, ki so že prišli na stadion, odigral pet akustičnih skladb, nato pa skočil iz odra, se rokoval z oboževalci v prvih vrstah in pobiral glasbene želje, s katerimi je kasneje dopolnil svoj načrtovan repertoar. Zaigral je tudi nekaj izjemno redko igranih skladb, kot sta denimo Loose Ends in Be True, s čimer je zaključni koncert evropske “Wrecking Ball” turneje naredil zares poseben.
Ni je reportaže, ki bi strnjeno ovrednotila in opisala izkustvo s Springsteenom dovolj objektivno! Tri ure in štirideset minut, izredne energije, s katero krmijo Springsteen in E-Street Band narod. Igranje v soju popolne izbrušene perfekcije in polno usklajene kalibracije osemnajstih glav. Springsteen pri svojih 63 letih, kot poskočni dvajsetletnik, napolnjen s kipečo življenjsko energijo radosti bivanja v svoji koži, še veno v izjemni telesni formi, vokalno polno vzdržljiv, kot le redki znani glasbeniki njegove letnice rojstva, pahnjeni v glasbeni biznis, ki pa igrajo danes po največ uro in tričetrt minut. Ves ta teater pa ne bi izzvenel v soju take prepričljive stvarnosti, v kolikor ne bi bila njegova režija podkrepljena z elementom prave pristnosti. To je tisto resnicoljubje, ki ne skopari s čustvi, z odkritosrčnostjo, občutkom nevzvišenosti, dostopnosti, velikim posluhom do slehernika. Tu ni prostora za prikrivanje. In to je tisti »wild card«, k odpira Bossu vrata s na stežaj med elito največjih rock izvajalcev našega časa. Prav zato, ker ne želi biti del te elite. Zgolj preprosti fant iz ulice. Ta ekstrapolacija ostaja tudi danes, po štirih dekadah od ustanovitve E-Street Banda, kar se Bossovih aktivnosti tiče, pa še dlje, neomadeževana, je o srečanju s Springsteenom na Dunaju pred tremi tedni zapisal Rockline novinar Aleš Podbrežnik. Celotno reportažo si lahko preberete tukaj.
Bili smo tudi na njegovem junijskem koncertu v Trstu, reportaža se nahaja tukaj.
Nenapovedan akustični venček dve uri pred začetkom:
1. ‘I’ll Work for Your Love’ (tour debut)
2. ‘Leap of Faith’ (tour debut)
3. ‘No Surrender’
4. ‘For You’
5. ‘Blinded by the Light’ (tour debut)
Koncert:
1. ‘Rockin’ All Over the World’ (tour debut)
2. ‘Night’
3. ‘Out in the Street’
4. ‘Loose Ends’
5. ‘We Take Care of Our Own’
6. ‘Prove It All Night’
7. ‘Wrecking Ball’
8. ‘Death to My Hometown’
9. ‘My City of Ruins’
10. ‘Does This Bus Stop at 82nd Street?’
11. ‘Be True’
12. ‘Jack of All Trades’
13. ‘Downbound Train’
14. ‘Because the Night’
15. ‘Lonesome Day’
16. ‘Darlington County’
17. ‘Light of Day’
18. ‘Shackled and Drawn’
19. ‘Waitin’ On a Sunny Day’
20. ‘Back in Your Arms’ (tour debut)
21. ‘The Rising’
22. ‘Badlands’
23. ‘Land of Hope and Dreams’
24. ‘We Are Alive’
25. ‘Born in the U.S.A.’
26. ‘Born to Run’
27. ‘Detroit Medley’ (tour debut)
28. ‘Glory Days’
29. ‘Dancing in the Dark’
30. ‘Tenth Avenue Freeze-Out’
31. ‘I Don’t Want to Go Home’ (skupaj z Southside Johnnyjem) (tour debut)
32. ‘Higher and Higher’ (tour debut)
33. ‘Twist And Shout’
