Izvajalec: Decoy
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year
Decoy je projekt, ki je nastal kot združitev dveh gonilnih sil in sicer avtorja skladb ter danskega kitarista Torbena Enevoldsena (Section A, Fatal Force) v kombinaciji s pevcem Petrom Sundellom, ki je v Maju leta 2005 zapustil, po 20 letni zvestobi, rockerje Grand Illusion.
Po napovedih sloga, ki ga naj bi prinašal album “Call Of The Wild”, naj bi šlo za čisti melodični hard rock. Vsaj tako se je dalo razbrati iz visokoletečega predhodnega reklamiranja izdelka, ki naj bi bil posnet, kar se vokalov, kitar ter bas kitar tiče, že pred enim letom. V zaključni fazi snemanja je priskočil na pomoč Enevoldsenu njegov stari kolega Thomas Heintzelmann in delo je bilo opravljeno!
Reč ni čisti melodični hard rock, nosi pa mnogo stvari, ki so značilne zanj. Zanimivo je, da gre za primer plošče, ki vijuga med hard rockom in prvinami klasičnega heavy metala. Album je v produkciji sila trd in riffi nosijo glavnino melodije. Tu je Sundellov vokal, ki postaja v višjih sekvencah lahko tudi rušilna sirena. Produkcija je za skandinavski pristop presenetljiva, saj je uspela zadržati surovo, kot britev ostro živost rifanja, kot tudi soliranja kitar. Kitare so višje uglašene in ostrina je v riffingu še bolj poudarjena. Enevoldsen v solažah tehnično blesti v hitrosti in v izražanju, saj nekajkrat konkretneje opozori na vplivnost s strani čislanega gospoda – “električnega Bacha” Y.J. Malmsteena. Riffi so enostavni in sila fluidni, čutiti je vzporednice z zlatimi “eighties era” Judas Priest. Naslovna skladba Call Of The Wild nosi valeči klasičen Judas Priest riff, ki ga podžiga v refrenu zlasti Sundellovo visoko vreščanje. Če produkcija ritem linije v tem dovtipu ne bi bila tako šibka, bi bil element metalske agresije izdatneje prisoten ne le v tej skladbi, pač pa v vseh sorodnih primerih albuma “Call Of The Wild”. Podobno izkušnjo podoživimo v skladbah Heavy Metal Thunder, nakar nas opozarja že sam naslov ter My Religion. Nadalje na albumu sploh ni klaviatur, tako da gre za pravega amtosferičnega invalida, po tej plati!
Kar po drugi plati približuje Decoy nazaj k hard rocku je dejstvo,da na “Call Of The Wild” manjka dvojna bas boben stopalka, tu je točkovno vključevanje večdelnih vokalnih harmonij (refreni), ki vnašajo večjo mero melodije, a hkrati s tem ne prinesejo občutij, katera bi ostala kodirana v spominu možganov dlje časa, kar pomeni, da so te harmonije sila blede. Denimo zaključna Piece Of Mind je tipična hard rock skladba, z rahlo sapico bluesy retro feela v refrenu, kar je zraslo iz zapuščine Rainbow, na slabo prikrit način. Nekoliko “nazaj potegnjena” Brothers In Arms, nosi nesramno predvidljiv mid tempo hard rock refren, ki se ga nažreš že po prvem poslušanju. Nadalje trčimo z Make A stand znova ob neposredno vzporednico, ki je spisana nalašč za Tonyja Martina v poznih Black Sabbath. Nepazljivemu poslušalcu lahko ta “detajl” celo uide skozi ušesa, kajti Sundellova barva glasu je oddaljena svetlobna leta od Martinove, poleg tega pa možakar izbira, v omenjeni skladbi, srednja do nižja pevska višavja. Break Through nosi enega bolj posrečeno izpiljenih refrenov, k temu pa se pridruži še podoben preblisk v How Long. Pozor! Album se sicer utaplja v repeticiji že slišanega in ne uspe prebiti ledu skozi katerega bi zasijal atribut vnosa svojega in prepoznavnega.
Fantje torej nikakor ne uspejo spraviti od sebe drugega kot praznih občutij, ki bi ne opozarjala zgolj na solidno do nadpovprečno imitacijo izumljenega. Gre torej za album, ki nam še veliko dolguje. Posebej bo potrebno zgraditi riffe, ki bodo ustvarjali visoko razpoloženjske refrene, višje medsebojne raznolikosti, kot nadgradnja razpoloženja in dinamike, bi se v bodočnosti vsekakor prilegel dodatek klaviatur, ki bi razbil monotonost zvoka, katerega na “Call Of The Wild” dominantno pokriva enobarvno distorzirano riffovsko drgnjenje, predvsem pa bo potrebno naviti bobne in bas kitare na enako lego kitarskemu riffu. Skratka dela je ostalo neopravljenega vrh glave, zato bosta morala Torben, kot tudi Peter, v prihodnosti še pošteno pljuniti v roke ter pretočiti še kakšno debelo kapljo znoja več v studiu. Pred nakupom tega albuma v tujini, ker ga pri nas itak ne boste našli, pristopajte zato sila previdno.
Zasedba
Peter Sundell – vokal
Torben Enevoldsen – kitara, bas kitara
Thomas Heintzelmann – bobni
Produkcija
Torben Enevoldsen
Seznam skladb
1. Divided
2. Call Of The Wild
3. Brothers In Arms
4. Heavy Metal Thunder
5. Make A Stand
6. Break Through
7. Forever And Ever
8. My Relgion
9. How Long
10. Real Deal
11. Peace Of Mind
Trajanje albuma: 52.08
