Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Postojna / Titov trg / Slovenija
Datum koncerta: 20.08.2013
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Neodvisna britanska umetnica Kirsty Almeida na petih koncertih po Sloveniji! V poletnem festivalskem valu Slovenije! S spremljevalno skupino The Troubadours, kvartetom torej in novim albumom v žepu »DejaVoodu«. Definitivno posebne vrste umetnica, ki sledi svoji ustvarjalni viziji. Njen pristop združuje elemente igralskega teatra in kabaretne glasbene spremljave. Slednja se staplja v kompleksni konglomerat žanrskih vej bluesa, jazza, swinga, alternativnega rocka v unikatno mineštro, kateri poveljuje velika karizma odrskega stasa in glasa Kirsty. Skratka nastop punce, ki si ga je bilo vsekakor vredno ogledati. In to v Postojni, ne v Ljubljani, ki kot po pravilu dobi vselej največ pozornosti. V Ljubljani je imela Kirsty potrjena dva nastopa in iscer enega v gostilni Repete, dne 21.08.2013 na Gornjem trgu in drugega v KUDu France Prešeren v Trnovem, dne 25.08.2013.
Titov trg je bil živahen. Pred nastopom Kirsty Almeida so tam prisotne ogrevali žonglerji s svojimi vragolijami. Takoj po zaklučku, so stopil na oder glasbeniki in pričeli z nastopom deset minut preko devete zvečer. V Ljubljani je deževalo, v Postojni pa je zabril veter. In to konkretno zabril. Kakih dobrih 100 obiskovalcev, vajenih tovrstnih vremenskih razmer, je prišlo uživat, odetih seveda v vetrovke. Kirsty je odprla koncert s prvo skladbo novega albuma »DejaVoodu« imenovano Gather Round s katero je skušala takoj zanetiti kemično navezo med skupino in publiko. Ta je po pričakovanjih reagirala plaho in sramežljivo ter koncertni začetek opazovala z nekaj metrske oddaljenosti.
Že sama oprava ekipe je dala slutiti, da mora biti glasbeni značaj, kot ga goji Kirsty nekaj svojevrstnega, zlasti slikovito razgiban. Kot prava »alternativca« sta se v svoji odrski nošnji predstavila klaviaturist John Ellis, ki je v čepici s šiltom in sedeč za Nord klaviaturami, na prvi pogled blago asociiral na našega Marka Boha (iz skupine Nula Kelvina), predvsem pa je bilo jasno, da je pravi alternativec Steven Buckley, ki bi ga lahko takoj vzeli h Green Day (le da za Green Day predobro obvlada instrument). Tu je ritem sekcija na čelu z basistom Mattom Owensom, ki bi lahko nadomeščal portirja v bližnjem hotelu Kras ter za bobni Rickom Weedonom, ki bi ga lahko zaradi »perfektne« prečke in perfektnega nasmeha ter polikanih kravate ter bele srajce postavil za sam šalter A-Banke, ki se nahaja nasproti Titovega trga! Pred vsemi seveda ekstravagantna Kirsty, s katere so plapolale tančice živopisane obleke, ki jo je najverjetneje sešila prav sama.
Prva skladba, ki je prevzela pravo pozornost publike, je bila Wrong Mister Right, kjer se je peščica hitro vključila v petje refrena. Naj omenim, da nastopa Kirsty navadno še z enim članom. Tistim zadolženim za pihala. To pot petega člana v zasedbi ni bilo, je pa Steven na kitari tako dobil nekaj več prostora, da se razmahne ter dostavi nekaj čudaštva skozi sprožene kulise soundscapesov. Tudi Ellis je dostavil nekaj bravuroznih trenutkov v solističnih eskapadah na klaviaturah, predvsem pa se je vseskozi čutila izjemna podkovanost glasbenikov, ki so s spremljavo mojstrsko skrbeli za polno glasbeno barvno paleto ter odlično izkoriščali prostor v motivih. To se je poznalo zlasti v instrumentalnih pasažah. Zasedba je nastop razdelila v dva dela, z vmesnim podaljšanim jammom v katerem so pred oder pristopicljali trije žonglerji, ki so se igrali z ognjem in pomagali ogrevati množico, ki je še vedno delovala zelo otrplo in rezervirano. Očitno je bil veter resnično nadležen in skrajno moteč faktor to pot. Kirsty je pravi vokalni kameleon, saj zna biti sladka kot med in očarljiva z vokalom, v naslednjem hipu pa tudi pošteno zarenčati, če je treba, v sozvočju s svojim igralskim karakterjem, ki ne pozna zavore in slepomišenja, pač pa veleva strastno podajanje sporočil. Inteligentna besedila ki izhajajo iz takšnih in drugačnih življenjskih izkušenj predvsem bridkih, tradicionalno podprte z edinstveno domišljijsko bistroumnostjo satire angleškega črnega humorja. Briljantno in očarljivo. Ob vrhunsko uigranih ekipi, ki ji je odlično sledila na vsakem koraku, so Kirsty in The Troubadours prevzeli prisotne zlasti v drugi polovic koncerta, ki se je začel s priredbo The Dead Weather izvirnika Treat Me Like Your Mother. Sledila je Spider, kot ena najbolj posrečenih skladb s slikovitim blago srhljivim vodilnim motivom na klaviaturah in seveda izredno predstavo Kirsty, ki je uvodoma povprašala prisotne, če se bojijo pajkov. e klaviature v skladbi Spider. Regularni del je pevka zabelila še z izvedbo skladb It’s Scares Me, Wish You Well, Wolliow Sweet Old Love, Cool Down Rewind Late At Night in She Said. Publika je z gromkimi ovacijami priklicala zasedbo na oder za izvedbo dodatka, v katerem sta se zvrstili navihani Yuo Make My Heart Start Beating ter za njo For You, For Me, ki sta še enkrat hipoma kupili publiko ter tako dostavili piko na »i« temu posebnem šovu, ki ga lahko doživiš le ob srečanju z edinstvenostjo čarobne Kirsty Almeida.
Po koncertu se je punca s svojimi glasbeniki pojavila med ljudmi, kjer je rade volje podpisovala tudi svoje CDje. Tako se je sklenil čarobni večer intimnega kabaretnega šov teatra v katerem je Kirsty natakala polsušalcem svoj sladko grenki nektar ovit v polnočutni odrski performans fascinacije edinstvenosti njene umetniške aure.
Galerija slik
