Čedahuči: Svetilnik

0 60

»Svetilnik« je album, ki ga morate poslušati dalj časa, ker je poln res slikovitega aranžiranja in zvočne polnosti. Čeprav ga krasi velika muzikalična privlačnost, so na njem Čedahuči potegnili marsikakšno potezo zvočnega eksperimentiranja, ki je za skupino nova zgodba artistične rasti.”

Samozaložba
Leto izida: 2018
Produkcija: Blaž Učakar
Dolžina albuma: 50.33 min
Zvrst: Folk Rock / Art Pop


Lahkotno organsko zveneča vedrina novega albuma zasedba Čedahuči, je v lanskem oktobru zasvetila med nami. Po vzoru svetilnika. »Svetilnik« torej. Drugi studijski album zasedbe, ki je po štirih letih nasledil ambiciozni prvenec »Severnica – zgodbe o odhajanju«. »Svetilnik« ni konceptualiziran album, tako kot je to njegov predhodnik, je pa »Svetilnik« simbolično »tisti, ki sveti izgubljenim in tavajočim« (dušam) in ki pomaga poiskati odgovore na vprašanja. Tako kot severnica, je torej tudi svetilnik vrsta orientacijske točke, ki je v izpovednem vizionarstvu torej od nekdaj priljubljena tematika skupine.

Čedahuči na svojem novem albumu poglabljajo izrazoslovje, ki so sta ga utemeljila isto naslovni EP izdan leta 2013 ter leto dni zatem omenjeni album »Severnica«. »Svetilnik« je nov, nadvse smelo odmerjen korak naprej v artističnem zorenju ambiciozne in v ustvarjanju silno angažirane več-članske zasedbe, ki skrbi v oblikovanju zvočne krajine za izredno polnost bogatega prepleta najrazličnejših zvočil. To zahteva pretanjeno aranžiranje in veliko mero medsebojne spravljivosti več članskega glasbenega telesa, kar ni ravno lahko opravilo. A Čedahuči so očitno tudi v tem oziru skozi pretekla štiri leta dozoreli, zato premoščajo ta izziv z velik odliko. Album Svetilnik se namreč ponaša znova z izredno idejno prožnostjo in optimalnim detajliranjem kompozicij, ki se pohvalijo z izdelanim karakterjem in stojijo v visoko kakovostnem iztržku enakovredno, druga ob drugi. Kakovostnih kolebanj med njimi torej ni, kar pomeni, da so skladbe zorele dalj časa in da se je bend resnično posvečal mnogim podrobnostim, preden je bil zadovoljen dovolj, da jih spravi v zvočni zapis.  

Ekipa je v obdobju  zadnjih štirih let sicer prešla skozi manjše »korekture«  v svojem članstvu, a ostajajo nosilci, ki definirajo zvok in glasbeni dosje skupine, v postavi tudi na novem album. Kreativni nukleus skupine ostaja še naprej njena vodilna figura in glavni vokalist Blaž Učakar, ki je znova prispeval tudi za album »Svetilnik« vsa besedila, pa tudi skomponiral glavnino vseh skladb.

»Svetilnik« dokazuje, da so Čedahuči še zrelejši v aranžiranju ter preprosto, zrelejši v samem izvedbeno izpovednem formatu, kar pomeni z eno besedo, da so prerasli v še boljše glasbenike oziroma glasbene umetnike. Točke so v osnovi pop. Vsekakor v smislu tega da lovijo naklonjenost radijskih frekvenc, sicer pa slikovita zmes rocka, folka, tudi elementov svetovne glasbe in celo zametkov bluesa. Bend razvija tudi v aranžiranju novih kompozicij izredno muzikalično dostopnost, s katero nagovarjajo vseskozi povsem nepretenciozno, a podkožno zapeljivo. Zvok je stoodstotno organski, zvočna krajina je zgrajena iz naravnih zvočnih tenov. Bend je nadgradil aranžiranje tudi z vključevanjem neo-klasičnih elementov, na kar opozori že izhodni del otvoritvene Kamor zapiha, kamor me da, kar poglablja v nadaljevanju, to je v peti točki Prazen list, tudi izredno dopadljiva »komunikacija« med klavirjem in violino. Ko smo pri tej točki, se razvija zlasti v mid-eight pasaži tako, da v njej narašča razpoloženjski krešendo, ki hvaležno prispeva k dinamičnem razgibanju razvoja kompozicije. Takšnih vzvodov je še nekaj na albumu in so le dokaz o dovršenosti samega izdelka. Zlasti se vtisne izredno pretkana modulacija skozi folk motiv znotraj mid eight pasaže ene vodilnih skladb albuma Lahko sem srce in lahko sem kvadrat. Na poziciji št. 8 naletimo na mistično zazrto in milo koprnečo ter v blues zagledano Hči Lune. Odličen in svojstven spoj bluesa, folka in popa, ki je prav posebna zgodba albuma.

Čeprav je točk deset na albumu, ga sklene že deveta, to je Sončni zahod, ki jo okarakterizira daljša instrumentalna pasaža v izhodu. Slednja zapelje album v skrivnostni in mistični konec, ko žareče sonce polagoma tone v modrini morja, s čimer je zgodba o »Svetilniku« sklenjena. Prav ta daljša izhodna instrumentalna pasaža, v kateri Čedahuči prefinjeno nalagajo (iz kroga v krog repeticije vodilnega motiva) nove in nove zvočne pastele, kar krepi domet atmosferičnosti (izhodni »drama teater«),  postavi hvaležno ločnico pred dodatno, to je deseto skladbo, ki je odpeta v angleškem jeziku. To je Simple song, v kateri prevzemajo pozornost folk elementi in jo glede na preostanek glasbene substance, ki jo prinaša »Svetilnik«, niti ne gre pogrešati, ako je ne bi bilo na albumu.

Album nagovarja pretežno akustično. Čedahuči spretno podlagajo osnovne ritme znova tudi z rabo dodatnih tolkal, na drugi strani pa zapolnjujejo razpoložljiv zvočni prostor s pletežem velike spravljivosti več kitar, benja, violine in klaviatur. Slednje se poslužujejo tako zvoka električnega klavirja, kot tudi zvoka Hammond orgel. Aranžmaji so spretno kontrastirani in zvok, kot povedano izredno bogat, dovršen in zapolnjen. Ščepci alternativnega rocka so spretno zapakirani v udarnejši točki Zavese.

Kar bi si človek želel na tem albumu je na trenutke le nekoliko bolj odločen vokalni pristop, ki v izvedbi nekoliko niha in tako v sami ekspresiji trpi za konsistenco. Zlasti to prihaja do izraza v mirnih točkah, kot je Prazen list, kjer bi nemara bolje godilo, da bi bend spustil v središče vokalne eksekucije ženski vokal. Sicer pa Čedahuči  v točkah izredno fino zapolnjujejo vodilne vokalne linije s harmoniziranjem (dodatna vokalna spremljava), kar poglablja kontrastne preskoke med kiticami in refreni.

»Svetilnik« je album, ki ga morate poslušati dalj časa, ker je poln res slikovitega aranžiranja in zvočne polnosti. Bend se ni ognil niti zvokom saksofona, ki jih je vpel znotraj skladbe Zavese. Kar se zrelosti aranžiranja tiče ponujajo kompozicije, navkljub izredni muzikalični dopadljivosti in dostopnosti, veliko artističnih fines, samo-izzivalnega odkrivanja ekipe glasbenikov, ki so preizkusili na novem albumu funkcioniranje nekaterih novih zvočnih rešitev. Zrelostni izpit na albumu »Svetilnik« so Čedahuči opravili z odliko rastočega artizma sebi lastnega, samoraslega in samoniklega značaja, kar je tudi največja kvaliteta, s katero pristopa umetnik (obče gledano) v ekspresiji do sebe in poslušalcev.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10

Skladbe:
1. Kamor zapiha, kamor me da
2. Kako zveni tvoj dan?
3. Svetilnik I
4. Moj odmev
5. Prazen list
6. Lahko sem srce in lahko sem kvadrat
7. Zavese
8. Hči Lune
9. Sončni zahod
10. Simple song

Zasedba:
Blaž Učakar – vokal, akustična kitara, pianino, Hammond orgle, harmonika, sintetizatorji zvoka, električna basovska kitara, perkusije, spremljevalni vokal
Matjaž Jakin – električna kitara, banjo, spremljevalni vokal
Romana Prosenc – vokal, spremljevalni vokal
Daniel Bogataj – violina, mandolina, električna kitara, Hammond orgle, banjo, tolkala, spremljevalni vokal
Miha Nagode – klarinet, harmonika, Hammond orgle
Miha Lampe – električna basovska kitara, kontrabas
Jure Maček – bobni, tolkala, perkusije


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X