Avtor: Jernej Vene
Datum intervjuja: 16.04.2008
RockLine: Koliko časa je nastajala plošča Act Of Faith?
Chris Jagger: Veliko dela je opravil bobnarjev sin, v bendu igra kitaro, star je malo čez dvajset let. V resnici je opravil večino snemanja in zvočnega oblikovanja, od vseh je posvetil plošči največ časa. Sam sem napisal večino glasbe, igral in pel.
RockLine: Na plošči sodelujejo eminentni gostje, vaš brat Mick, kitarist skupine Pink Floyd David Gilmour, pevka Sam Brown in drugi. Lepa popotnica za album, ki pa ni pretresel glasbenih lestvic. Kaj mislite o nepredvidljivem glasbenem poslu današnjega dne?
Chris Jagger: Pravzaprav ne gre za posel, ampak boj za preživetje. Poglejte, ko posnameš ploščo, bi vsi radi, da jo daš ljudem zastonj ali v roke ali na internet. Trenutno je zelo težko služiti s prodajo plošč.
RockLine:Od kod vaša ljubezen do glasbenega sloga “zydeco”?
Chris Jagger: Oh, ne vem. Slišal sem Cliftona Chenierja v poznih šestdesetih letih, imel sem njegovo ploščo, izdano pri založbi Arhoolie. Zelo mi je bil všeč njegov blues s harmoniko. Bil je zelo masten neworleanški zvok, vendar nisem nikdar pomislil, da bom mnogo let pozneje igral v skupini, ki bo preigravala tako glasbo. To zvrst sem spoznaval tudi prek prijatelja violinista, ki je imel v Londonu skupino The Balamalagators. Igrali so mešanico cajuna in zydeca. Večkrat sem jih gledal na koncertih in takrat me je prešinilo, da bi lahko tudi sam pisal v tem slogu in uporabljal pripadajoč tempo.
RockLine: Znani ste kot ustvarjalec in izvajalec na različnih umetniških področjih. Kaj je najboljše, kar ste izluščili iz teatra, glasbe in slikanja ter umestili v svoj glasbeni slog?
Chris Jagger:Težko vprašanje. Delo v gledališču mi je približalo oder z drugega zornega kota. Četudi ne izvajaš glasbe, si še vedno na odru, še vedno si izvajalec in tvoje poslanstvo je, da zabavaš ljudi. Pomembno je, da komuniciraš z občinstvom, jim pripoveduješ zgodbe….govoriš, naj ne bodo v skrbeh…Ko je človek mlajši, je pogosto pri nekaterih zadevah malo hiter, izkušnje iz gledališča so tukaj dobre, saj te disciplinirajo. Ko pišeš knjigo, pripoveduješ zgodbo in isto je pri pisanju pesmi. Ti dve dejavnosti imata nekaj skupnega, pri glasbi pač pripoveduješ zgodbo v glasbi.
RockLine:Kako v ustvarjalnem procesu dobivate navdih in ideje za skladbe?
Chris Jagger:To pride iz vsakdanjega življenja, iz opazovanja dogajanja okrog tebe. Tu ni pravila. Včasih nekdo nekaj pove ali kaj prebereš, včasih se s kakšno idejo zbudiš,. Najbolje je, da navdih pride po naravni poti, ni dobro, če se priganjaš. Seveda je glavna ideja, o kateri hočeš govoriti. Mnogo ljudi hoče napisati skladbo, ker imajo dober verz ali nekaj, za kar mislijo, da je dobro. Ideja pa mnogokrat ni dobra. Skladbe navadno opisujejo poraze in zmage ali zaljubljenost in nesrečo, ko niso zaljubljeni, spet druge govorijo o položaju v svetu. Ustvarjalec mora imeti gonilno silo in dobro idejo, nato se lahko loti dela, ker lahko iz nečesa izhaja. Če te ideje ni, se bodo nakopičili delčki informacij, ki so sestavni del skladbe, vendar nimajo posebnega pomena.
RockLine: Veliko časa preživite na vrtu. Ponavadi je to zelo pomirjujoča izkušnja. Kako vrtnarjenje vpliva na vas?
RockLine: Kaj lahko pričakujemo na obeh nastopih v Sloveniji?
Chris Jagger:V glavnem bodo skladbe, ki sem jih posnel na ploščah s skupino Atcha. To so Atcha, Channel Fever in Act Of Faith. Poleg teh bomo zaigrali nekatere priredbe. Če bodo obiskovalci želeli plesati in skakati, bomo igrali ustrezno glasbo. Če pa bodo sedeli, bo program malce drugačen, ker bodo hoteli bolj zbrano poslušati. Odvisno je tudi, kako dobro poslušalci razumejo angleščino, če je ne najbolje, moraš nastop poenostaviti. Mislim, da bo zabavno, res se veselim, saj nisem bil v Ljubljani že zelo dolgo, morda še od časov generalisima Tita.
Chrisa sem pomiril z zagotovilom, da naši poslušalci zelo dobro razumejo angleščino, tako da s komunikacijo med nastopom ne bo težav.
Galerija slik
