Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Sara
Založba: Celinka
Izid: year
Trajanje: 44:18
Ocena: 4.5/5
Enos Kugler sodi med profilirane in izkušene glasbene umetnike, z že prelepo kilometrino glasbenih udejstvovanj na Slovenskem. V preteklosti je namreč sodeloval, ali pa nenehno sodeluje s kopico uveljavljenih imen domače glasbene scene, bodisi, da je to »veliki« Vlado Kreslin ali »malo manjši« Smaal Tokk in še marsikdo vmes. Enos je ob teh sodelovanjih dokazal, da se z izredno spretnostjo znajde znotraj raznolikih glasbenih žanrov, hkrati s tem pa tudi v talilnem loncu artističnega stapljanja teh žanrov. To pot je cenjeni glasbenik, multi-instrumentalist in v prvi vrsti bobnar ter tolkalist sestavil svojo skupino, ki ji je nadel ime Sara. Vanjo je vpoklical še pevko in klaviaturistko Ano Šimenc, kitarista Petra Jana ter basista Dejana Jerončiča.
Kugler je vstopil naproti novi glasbeni zgodbi. To je k novemu glasbenemu projektu. Tokrat je to njegov “otrok”, saj stopa Enos v vlogo osnovnega idejnega vizionarja ter kreativnega pogonskega motorja, ki je za material prvenca skupine z naslovom »Cirkus«, prispeval v celoti in povsem sam glasbo ter besedila. Glede na uvodni sestavek o univerzalnosti Enosa Kuglerja opisani v zgornjem sestavku, je šlo posledično že v naprej predvidevati, da bo Sara zanimiva glasbena zgibanka, tudi v smislu medžanrskega stapljanja oziroma kolizije.
Dejansko preseneti album že uvodoma, saj se po uvodni Grem odpira še naprej, to je do skoraj tretje minute druge skladbe Kapsula sanj, v popolnoma akustični maniri. Človek začne že počasi trkati s prsti ob mizo premišljevati: “Ahhhh, zeh, mar ne že spet….” Potem pa nenadoma udarita v eno klavir in mastno »ovoščeni« rif električne kitare, ki se potem v tovrstni maniri skupnih dialogov fraziranja do zaključka albuma redno pojavljata v elementarnem pristopanju do okraševanja aranžmajev. Sara premorejo izredno dozo muzikaičlnosti, le to pa razvija v rešitvah iskanja muzikalične vrednosti silno pronicljivo, to je nenavadno, kar pomeni, da poslušalca radi prijetno presenetijo. Album je izjemno ritmičen. Ritmi so preprosti, a jedri in večkrat čokato kontrastirani, nasploh ko se kitara »potuhne« v akustično fraziranje. Ritmika večkrat nagovarja k plesnem koraku, poteze komponiranja, pa so urezane po aksiomu manj je več. Album lahkotnih, kratkih in jedrnatih potez, ki pa dosega hkrati visok muzikaličen iztržek spevnost. Štirje instrumenti in vokal, v izredno kontemplativnem komuniciranju, ki razvija zaželen topel, živ in dinamičen razvoj dogodkov organske zvočnosti, po vzoru odigranega koncerta v studiu. Kontrasti gradnikov zvočne krajine so lepo razmeščeni in poudarjeni, vokal, ki nosi goriščno pozicijo, razvija ekspoze čustveno strastne ekspresije.
»Cirkus« je pravzaprav art rock album. Poseduje posebno mešanico žanrskega stapljanja, kjer si podajajo roke (modni) indie rock, seveda pretanjena pop kulisa visoke spevnosti, podedovana od zasedbe The Beatles, blagi ščepci komaj zaznavne blues retorike, celo alternativne rockovske drže (Črno belo). Ščepci kabaretne šansone, so to pot izvrstno »pridušeni«, oziroma prikriti, ujeti pa je mogoče na tem albumu tudi koketiranje z glasbo sveta. Zato je najlaže povzeti takšno izrzano, a hkrati neobičajno slikovitost z oznako art pop rock. Kitara občasno razvija v distorziji neverjetno podobnost retro zvočnosti s prve polovice sedemdesetih in daje tisti staroselski občutek iz časov, ko je bil rock’n’roll še povsem mlad.
To je album, ki razvija vseskozi tudi izredno močan moment mistike in koprnenja. Zlasti zahvaljujoč izvrstnemu vokalu Ane, ki božajoče nagovarja poslušalca večkrat v duhu skrivnostnosti. Mil, nežen, mehak vokal, pa je kontrastno ojačan s čvrsto ritmiko na eni strani, na drugi pa s protiutežjo poudarjenega dialoga skupnega fraziranja električne kitare ter klavirja.
Moment popa je posebej uspešno ujet v skladbi Cirkus, ki naravnost kliče po rotaciji na radiskih frekvencah, velik potencial nosi tudi skladba Obrazi, ki se skozi kitico in uvodni motiv razvija v izjemno zapeljivi mistični maniri, le to pa kasneje presenetljivo preseka in odpelje v povsem drugo razpoloženjsko stanje miren in skrivnosten refren. Drugi kandidat, ki mora nujno najti pot do radijskih frekvenc je odlična Kruha in iger in pa, kot tretji, tudi obvezno Črno belo, z enkrat več izvrstnim atmosferičnim krešendom v nalezljivem refrenu (ta skladba je podprta z večjo mero distorziranih decibelov).
Izredna prednost zasedbe je tudi v visoko prožni, pronicljivi in inteligentni poeziji, ki na prefinjen način servira tudi malho družbene kritičnosti. Ta sporočila znotraj verzov oživlja Ana na izvrsten način, saj je pevka v interpretaciji vseskozi polno vživeta, ko pristopa do poezije. So pa Sara mojstri nenadnega sprevračanja atmosfere znotraj skladb. Skladba, ki prinaša v tej maniri za poslušalca pravo malo šok terapijo je na albumu skladba Čisto tiho. Uvodoma se razvija milo, nežno in melanholično, ki pa ga v kitici nenadno preseka srhljiv in mračno zaziban refren. “Mala nočna glasba”, ki jo je moč konceptualiziral tudi po navdihu katere izmed novel Edgarja Alana Poea.
Skratka. Album »Cirkus« je eden izmed najbolj zanimivih izdelkov, ki so izšli v letošnjem letu na slovenski glasbeni sceni. Združuje tisto, kar prinašajo redki albumi pop retorike na Slovenskem. Izjemno muzikaličnost, ki se razvija skozi lahkotno, sproščeno in jedrnato odmerjene poteze komponiranja. Te poteze ne prenašajo kompliciranja. Obenem pa so rešitve melodij, kot tudi občasno nenadni preobrati vzdušij (med kitico in refrenom), muzikalično neobičajni. Celo več. Besedila posedujejo občasno tudi namerno bizarnost. Vse to z roko v roki dodaja podobi albuma nedvoumno art rock karizmo, skupini Sara pa žlahtno karakterno oznako edinstvenosti in markantne glasbene posebnosti. »Cirkus« je v tem oziru eden najlepših in najbolj zanimivih dosežkov na polju glasbe, ki lovi srednjevalovsko radijsko naklonjenost, a ob tem nikdar ne taji čvrsto poudarjene avtorske paradigme samoniklega artizma.
Sara – Cirkus (uradni video):
Zasedba
Ana Šimenc – vokal, klaviature, spremljevalni vokal
Peter Jan – kitara, spremljevalni vokal
Dejan Jerončič – bas kitara, spremljevalni vokal
Enos Kugler – bobni
Produkcija
Enos Kugler
Seznam skladb
1. Grem
2. Kapsula sanj
3. Cirkus
4. Na drugi strani
5. Obrazi
6. Čisto tiho
7. 34
8. Kruha in iger
9. sem že nazaj
10. Brezkončna
11. Črno belo
12. Koliko
