Kraj: Studio 14 (RTV Slovenija) / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 04.12.2006
Število obiskovalcev: 0
Cena karte: 0,00 SIT
Na Miklavžev (pred)večer, v že povsem okrašeni Ljubljani, ki čaka le še na kakšno snežinko ali dve, se je v studiu 14, radia Slovenije, zbrala kar velika množica poslušalcev, za prostorske zmogljivosti, kar nekoliko prevelika. Razlog za to je mogoče najti v dejstvu, da je bil koncert brezplačen ali pa v tem, da na take prireditve pač pridejo vsi, ki so nekako povezani z RTV-jem, cinično povedano, že del inventarja in jih v drugačnih okoliščinah verjetno ne bi bilo. Podobno, kot pridejo v Cankarjev Dom z abonmajskimi vstopnicami vedno isti obrazi, katerim se včasih niti sanja ne, kaj so sploh prišli pogledat oz. poslušat!
Kakorkoli že, recimo, da so vsi prišli izključno zaradi skupine same, pa tudi če že bolj kot gledalci in niti ne toliko, kot poslušalci.
Nekaj minut čez osmo zvečer stopi na oder g. Nataša Bončina Žgavec, ki nas vljudno pozdravi in napove zasedbo, ki se nemudoma pojavi na odrskih deskah v polni pripravljenosti, da ta večer ponese nekoliko bliže zadnji letošnji polni luni, ki se je prav takrat skrivala nekje za oblaki, visoko nad nami.
Ibržniki zanetijo goreče vzdušje, ki se drži skupine vseskozi enourni nastop v katerem so obdelali celoten prvi in zaenkrat še edini album, ki nosi preprost naslov, Čompe. Janez Škof s harmoniko in glasom, katerega vedno znova nadvse uspešno posodi poeziji Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, ter drugih mojstrov sodobne slovenske poezije in pa tudi vranom, v vokalno izjemni pesmi Dva Vrana. Neža Zinaić z violino in spremljevalnimi vokali, Silvo Zupančič s kitaro, Marjan Stanič, tolkala in škarje, da tiste prave škarje, ki strižejo lase ali papir in so lahko očitno tudi izredno zanimiv in predvsem nevsakdanji glasbeni inštrument, ter Žiga Saksida in Breda Krumpak na alt saksofonu, po potrebi pa vsi skupaj pripomorejo tudi z glasovno spremljavo. Skozi celoten nastop so dokazali, kar je v bistvu vseskozi jasno, da so preprosto izjemna glasbena skupina, ki se je podala skozi, sicer že dodobra preverjen repertoar z ravno pravšnjo mero improvizacije, da so pesmi živele, kot povsem samosvoja bitja, ki imajo svojo “hrbtenico”, katero lahko upogibajo, zvijajo in še tako naprezajo, vendar ostane vseskozi močna in prožna.
Med posameznimi skladbami pa smo bili deležni še dodatnega, ponavadi zgodovinskega vpogleda v posamezno pesem, ki je na nek način osvetlil zakulisje določene pesmi ali pa samega imena skupine. Tako smo izvedeli, da segajo korenine pesmi Francoz celo v samo Francosko revolucijo, tisti krompir, po katerem je skupina dobila ime, pa je našel svojo pravo ljubezen in življenjsko sopotnico v neki repi, katero je srečal po naključju, potem ko se je ponesreči odkotalil z visokih hribov, ki obdajajo dolino Trente.
Čompe so, kot predzadnjo pesem zaigrali instrumentalno skladbo Garača, zaključili pa z že omenjeno Dva Vrana. Skupina odide z odra, vendar se, glede na aplavz, predvsem pa zaradi edine pesmi, ki je niso odigrali, je pa obvezno gradivo in vedno, predvsem pa v zadnjih časih, neverjetno aktualna in resnična, neuradna razglednica Slovenije svetu, hitro vrnejo na oder.
Torej sledi še, po Škofovih besedah, “res zadnja” pesem, Človeška Ribica. Uvodni del pesmi, tisti, ki deluje kot razglednica, pripada samo njemu, medtem, ko se mu preostali člani pridružijo pri izvedbi osrednjega dela, ki govori zgodbo zlobne zlate ribice, ki je za kazen postala človeška. Kazen mora biti vzgojna, drugače ne gre! In to je konec, Čompe zdaj res izginejo z odra, ostane samo saksofonist Žiga Saksida, ki ima še nekaj minutni “politični” recital o trenutnem stanju prestolnice, pospremljen z odobravajočim aplavzom publike, tistega omenjenega Janija z Viča, seveda ni bilo med poslušalci, če bi bil, bi bila reakcija publike verjetno, tipično slovensko, ravno obratna. Kmalu zatem izgine še Žiga, za njim ostane le škatla zgoščenk skupine, namenjenih prodaji in klobuk, ki je pričakoval vse Miklavže tistega večera.
Setlista
01. Ibržniki
02. Uvodna
03. Uspavanka Za Dnevno Rabo
04. Rože Noči
05. Himalaya – Predzadnja Pesem
06. Potepuh
07. Francoz
08. Repa
09. Regi (Ti Si Bila…)
10. Garača
11. Dva Vrana
—dodatek—
12. Človeška Ribica
Galerija slik
