Izvajalec: Kayo Dot
Založba: Hydra Head Records
Izid: year
Trajanje: 39:48
Ocena: 4.3/5
Ob današnjem prenasičenem trgu z malodane vsemi možnimi kombinacijami naključnih ali načrtnih zvokov je težko najti nekaj izvirnega, še ne slišanega, kar obenem zveni še dobro in poslušljivo. Zaradi monotonosti in enakosti ponavljajoče se glasbe je nastala avantgarda, progresiva in tako dalje, vendar je tudi ta glasba prišla do svojih limitov. Ali pač?
Kayo Dot je namreč bend, ki želi preseči že vse visoko postavljene limite glasbenih zmožnosti. Drugačnost je pojem, ki ga simbolizirajo, vendar ne le zaradi njega samega – njihova glasba je namreč odlična. Kayo Dot, s Tobyjem Driverjem na čelu, igrajo nekakšen avantgardni metal, z nemalo značilnosti klasične glasbe in free jazza. S svojo edinstvenostjo so v kratkem času svojega obstoja pridobili kar zajetno bazo oboževalcev, ki se z vsakim novim albumom le še širi. O njihovem zadnjem albumu “Coyote” je Toby Driver že spregovoril nekaj besed za RockLine (intervju tukaj), ko je bil v sredo, 12. 5. 2010, v Ljubljani na turneji s Secret Chiefs 3 v Kino Šiška (reportaža tukaj). “Coyote” naj bi bil njihov najbolj izrazito “personalen” izdelek do zdaj, v njega naj bi Toby vložil največ samega sebe oz. svoje glasbene ljubezni, kar se kaže skozi strukture skladb, ki so neverjetno podobne kompozicijam klasične glasbe.
“Coyote” pričakovano ni tipičen metal izdelek, marveč gre za izredno temačen, poetični, bolj bobnarsko-baziran posnetek recitala, ki za bend odpre popolnoma nov, neobdelan svet. Album je sicer posvečen prijateljici benda Yuko Sueti, ki je pred kratkim tragično umrla zaradi raka. Prav zato je album koncepten, s tem pa se skladajo tudi besedila posameznih pesmi; sama Yuko je napisala besedila, kar doda albumu še dodatno vrednost in avtentičnost. Ti t.i. recitali so podprti le s Tobyjevim basom, trobento in saksofonom, kitar skorajda ni, čez vse je dodana le še nekakšna svobodna, avantgarda, psihotična bobnarska sekcija.
Album je nekako sestavljen iz petih delov, kolikor je tudi samih skladb. Že prva skladba “Calonyction Girl” se začne izredno mračno, z besedami: “Help me … I’m disappearing …” (“Pomagaj mi … izginjam …”). Tudi sama instrumentalna sekcija poskrbi za dobršen del temačnega, grozljivega vzdušja, s katerim je prežet celoten prvi komad. V naslednji skladbi, “Whisper Ineffable”, sama inštrumentalna stran igra veliko večjo vlogo. Že uvod z molovskimi, a mehkimi zvoki violine in trobente, podrti s perečimi basovskimi linijami, ustvari nabito ozračje, z razvitjem skladbe pa se razvije tudi sam koncept, ki se tako stopnjuje in gradi na svoji temačni nasičenosti. Kasneje kompozicija zapade v nekakšne free jazzovske forme, z vokalnimi grozotami Tobyja Driverja. Kayo Dot je bil vedno znan po svoji temačnosti, vendar take razsežnosti le-te verjetno nihče ni pričakoval.
Sledi dvodelna skladba “Abyss Hinge”. Prvi del, “Sleeping Birds Sighing in Roscolux”, je edini, ki je celoten inštrumentalen. Ponavljajočo se ritemsko sekcijo prvič podprejo klaviature, ki gradijo nekakšno podlago za drugi del “Abyss Hinge”, “The Shrinking Armature”. Verjetno najbolj umirjena, ritmična in “ne-avantgardna” skladba albuma je polna neznačilnih basovskih zvokov, najrazličnejših trobil in odmevajočega Driverjevega glasu, ki ponovno poje/recitira nepovezane mračne misli. Hitro spreminjajoča se hitrost posameznih delov neverjetno vpliva na samo poslušalčevo dojemanje celotnega koncepta.
Zaključni del albuma “Cartogram Out Of Phrase” je verjetno najbolj čustvena stvaritev Kayo Dota do sedaj. V vsej svoji veličini je popoln zaključek albuma. Skozi celoten koncept se je samo vzdušje nekoliko spremenilo, “sprijaznilo” in s tem razjasnilo, razsvetlilo. “Cartogram Out Of Phrase” odseva prav to – nekakšno resignacijo.
Kayo Dotov “Coyote” ni ne lahko ne prijetno poslušanje. Zahteva brezpogojno predanost poslušalca, večkratno poslušanje celega albuma in posameznih delov in še več. Vendar sta na koncu sama glasba in besedilo izredno srce-trgajoči, čustveni in malodane depresivni. Kayo Dot tako zagotovo ni za vsakega poslušalca, to je bilo jasno že ob njihovem prvencu. Vendar je “Coyote” tako oseben izdelek, tako čustven izdelek, da bi moral biti podlaga in inspiracija vsem, ki se bolj zanašajo na moč besedil in vokala kot na samo inštrumentalno plat. Seveda Driver in njegovi kolegi niso slabi glasbeniki, nasprotno – prav v njihovi glasbi se skriva največje mojstrstvo, bistvo, saj so skozi glasbo pričarali in prikazali človeško življenje ter s tem izzvali prava človeška čustva. “Coyote” je tako dramska igra, tragedija, življenje, ne le kup zvokov in izgovorjenih besed.
Zasedba
Toby Driver – bas kitara, vokal
Mia Matsumiya – violina, kitara
David Bodie – tolkala
Daniel Means – saksofon
Terran Olson – klaviature, saksofon
Tim Byrnes – trobenta
Produkcija
Toby Driver/Kayo Dot
Seznam skladb
1. Calonyction Girl (7:59)
2. Whisper Ineffable (11:13)
3. Abyss Hinge 1: Sleeping Birds Sighing in Roscolux (3:45)
4. Abyss Hinge 2: The Shrinking Armature (13:40)
5. Cartogram Out Of Phase (3:11)
